V razpravi o predlogu interventnega zakona, ki posega na področje nadzora bolniških odsotnosti, se vse glasneje odpira vprašanje, kdo naj ta nadzor sploh izvaja. Detektivska zbornica Republike Slovenije (DeZRS) ob tem opozarja, da uvajanje laičnih nadzornikov ZZZS pomeni resen odmik od pravne varnosti, strokovnosti in varstva človekovih pravic. Predsednica DeZRS, Tina Kramberger, poudarja, da je nadzor bolniških odsotnosti občutljivo področje, kjer improvizacija ni dopustna.
Detektiv kot reguliran in nadzorovan poklic
Detektivska dejavnost v Sloveniji ni prosto dostopna storitev, temveč strogo reguliran poklic. Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-2) natančno določa pogoje za opravljanje dela, od visokošolske izobrazbe in opravljenega detektivskega izpita do varnostnega preverjanja, licenciranja in rednih usposabljanj. Poleg tega so detektivi zavezani poklicni etiki, nadzoru zbornice in inšpekcijskim postopkom.
Prav ta sistem varovalk je po mnenju DeZRS ključna razlika v primerjavi z laičnimi nadzorniki. Detektivi imajo jasno zakonsko podlago za zbiranje informacij, tako z osebnimi zaznavami kot z uporabo tehničnih sredstev in vpogledom v dovoljene evidence, hkrati pa so dolžni spoštovati zasebnost in temeljne svoboščine posameznika.
Nadzor bolniške: Več kot le trkanje na vrata
Zakon o delovnih razmerjih jasno opredeljuje, kaj pomeni kršitev bolniške odsotnosti. To niso le primeri, ko delavca ni doma, temveč tudi nespoštovanje zdravniških navodil, opravljanje pridobitnega dela ali odhod iz kraja bivanja brez dovoljenja. Detektivi imajo zakonska pooblastila, da preverjajo vse te okoliščine, tudi na terenu, ne zgolj z obiskom na domu.
Kot poudarja Krambergerjeva, je prav širina zakonitih pristojnosti tista, ki omogoča učinkovit nadzor: »Detektivi imamo zakonsko podlago, da lahko preverjamo vse možne oblike kršitev bolniških odsotnosti in to na način, ki je pravno vzdržen.«
Dokazi, ki zdržijo na sodišču
Ena ključnih prednosti detektivskega nadzora je pravna uporabnost zbranih dokazov. Detektivsko poročilo ni zgolj interni zapis, temveč dokument, ki ga sodišča redno upoštevajo v delovnih sporih. Sodna praksa po navedbah DeZRS potrjuje, da so dokazi, zbrani v skladu z ZDD-2, zakoniti, sorazmerni in verodostojni.
Pri laičnem nadzoru pa se pojavi resno tveganje, da bodo dokazi zaradi nepravilnih postopkov, kršitev varstva osebnih podatkov ali posegov v zasebnost preprosto neuporabni. Posledica niso le izgubljeni postopki, temveč tudi dodatni stroški in morebitne odškodnine.
Zlorabe ali sistemske napake?
Vprašanje visokih bolniških odsotnosti v Sloveniji nima enostavnega odgovora. Po izkušnjah detektivov gre za kombinacijo zlorab posameznikov in pomanjkljivega sistema. Med pogostimi primeri iz prakse so bolniške odsotnosti brez dejanskega pregleda pri zdravniku, koriščenje bolniške namesto dopusta ali odsotnost po konfliktih na delovnem mestu.
A prav zato, opozarja DeZRS, je ključno, da nadzor ni nepremišljen, temveč strokoven in usklajen z zdravstvenim sistemom. Slabo podana ali nejasna zdravniška navodila dodatno otežujejo preverjanje upravičenosti odsotnosti.
Varstvo zasebnosti kot rdeča linija
Detektivska zbornica posebno pozornost namenja varstvu zasebnosti. Detektivi so zavezani Detektivskemu kodeksu, disciplinski odgovornosti in pritožbenim mehanizmom. Vsak poseg v zasebnost mora biti zakonit, nujen in sorazmeren.
Pri laičnem nadzoru pa teh varovalk ni. Po oceni DeZRS to pomeni bistveno večje tveganje za kršitve dostojanstva posameznikov in erozijo zaupanja v zdravstveni in socialni sistem. »Zbiranje podatkov brez ustreznega nadzora pomeni resno tveganje za kršitve zasebnosti in pravic zavarovancev,« opozarja Krambergerjeva.
Predlog sodelovanja namesto improvizacije
Detektivska zbornica ne nasprotuje nadzoru bolniških odsotnosti kot takemu. Nasprotuje pa rešitvam, ki bi ta nadzor izvajale osebe brez licence, usposobljenosti in jasne zakonske podlage. Namesto tega predlaga model sodelovanja med ZZZS in licenciranimi detektivi.
Po tem modelu bi ZZZS izvajal administrativni nadzor, pregled dokumentacije, evidenc in uradnih registrov, operativni nadzor na terenu pa bi bil izključno v domeni licenciranih detektivov, vpisanih v evidenco DeZRS, in to na podlagi pooblastila zavoda ter zdravniškega predloga.
»Detektivi imamo več kot 30 let izkušenj, preizkušene postopke in tehnična sredstva, ki omogočajo zakonito in dokazljivo zbiranje informacij,« poudarja predsednica DeZRS in dodaja, da bi takšno partnerstvo prineslo večjo učinkovitost, manj pravnih tveganj in večje zaupanje javnosti.
V času, ko se iščejo hitre rešitve za naraščajoče stroške bolniških odsotnosti, DeZRS opozarja, da bližnjice pogosto vodijo v dražje in bolj tvegane izide. Strokovno urejen nadzor morda ni najcenejša možnost na prvi pogled, je pa dolgoročno edina, ki je pravno vzdržna, učinkovita in spoštljiva do pravic vseh vpletenih.
