Ob nedavni poroki Roberta Goloba in njegove izvoljenke je bilo medijem razkrito, kje vse se v Sloveniji nahajajo protokolarni objekti. Ob tem pa se mariskomu poraja vprašanje – zakaj se vsi ti objekti nahajajo le na zahodu Slovenije? Za pojasnilo smo se obrnili na Vlado RS.
Kaj so protokolarni objekti?
Običajno so to prostori, ki služijo izvedbi uradnih državnih in mednarodnih dogodkov, kot so sprejemi državnikov, diplomatska srečanja, konference, slovesnosti in drugi protokolarni dogodki. Njihova glavna naloga je zagotavljanje primernega okolja, ki odraža ugled države ter omogoča nemoteno izvedbo protokolarnih aktivnosti.
Kaj je ključno za protokolarne objekte?
Za protokolarne objekte so ključni: varnost (strogi varnostni standardi za zaščito obiskovalcev, predvsem visokih gostov, kot so državni voditelji in diplomatske delegacije). Sledi dostopnost (dobro prometno povezani objekti, blizu letališč, glavnih cest ali mejnih prehodov).
Pomembna je tudi infrastruktura (objekt mora imeti sodobno tehnično infrastrukturo, vključno s komunikacijskimi, energetsko učinkovitim sistemom, dostopnostjo za invalide idr.) in reprezentativnost (prostori morajo biti estetsko urejeni in primerni za formalne dogodke, včasih z bogato zgodovinsko ali kulturno vrednostjo).
Zaradi teh zahtev so protokolarni objekti pogosto zgodovinske stavbe, ki so posebej obnovljene in prilagojene sodobnim potrebam ali pa namensko zgrajene moderne zgradbe,
pravijo na Generalnem sekretariatu vlade.
Trenutno število in tipi protokolarnih objektov zadoščajo potrebam
Kaj pravi generalna sekretarka vlade? “Država trenutno v veliki meri uporablja že obstoječe protokolarne objekte, ki jih upravlja Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve RS, predvsem zaradi ustrezne infrastrukture, visokih varnostnih standardov ter bližine prestolnice.”
Zaenkrat število in tip objektov, namenjenih potrebam protokola, zadošča. Pojasnjuje tudi, da: “V zadnjih tridesetih letih je bil zgrajen en objekt, namenjenih tudi protokolarni rabi in sicer Kongresni center Brdo,” poleg tega pa se sistematično izvajajo obnove in vzdrževanje že obstoječih objektov.
Kam so bile usmerjene investicije in kaj trenutno poteka?
“Pomembne investicije so bile usmerjene v prenovo Hotela Elegans ter obnovo Vile Zlatorog, Gradu Strmol in Gradu Brdo,” pojasnjujejo na vladi. Zaradi omejenih finančnih sredstev trenutno poteka postopna obnova Vile Bled, Vile Tartini in predsedniške palače v Ljubljani.
Pri tem posebej poudarjajo, da vzdrževanje in obnova tovrstnih objektov zahtevata znatna finančna sredstva, pri čemer pomembno vlogo igrajo tudi strogi pogoji, ki jih nalaga varstvo kulturne dediščine.
Pozabljeni vzhodni del?
“V vzhodnem delu Slovenije je bilo sicer v zadnjem času obnovljenih kar nekaj pomembnih gradov, ki so zdaj dostopni za obiskovalce in kulturne prireditve,” pravi sogovornica.
Novo upanje: Kohezijska regija Vzhodna Slovenija
Pojasnjuje tudi, da je bil poleg tega je bil v okviru javnega razpisa “Trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanja kulturnih doživetij v slovenski turizem – kohezijska regija Vzhodna Slovenija“.
Te občine so vključene v projekt!
Za projekt je bilo Izbranih 18 občin: Slovenska Bistrica, Ormož, Podčetrtek, Trebnje, Šmarje pri Jelšah, Črnomelj, Vransko, Brežice, Ravne na Koroškem, Velika Polana, Kozje, Metlika in Šentjur ter v mestnih občinah Krško, Maribor, Velenje, Celje in Novo mesto, v skupni vrednosti 16 milijonov evrov.
Sredstva bodo zagotovljena iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračuna Ministrstva za kulturo. Podprti projekti pa naj bi bili zaključeni do konca leta 2028. Osredotočajo pa se predvsem na revitalizacijo kulturno-zgodovinskih objektov, kar prispeva k razvoju kulturnega turizma in ohranjanju kulturne dediščine nasploh. “Objekti bodo s prenovo pridobili nove vsebine, hkrati pa je revitalizacija tudi pomemben prispevek k trajnostnemu razvoju območij,” pojasnjuje za konec.
Preberite še: Upanje za dvorec Viltuš?
