Prve opazne spremembe v slovenskem gospodarstvu so že tu. Koroško jeklarsko podjetje Sij Metal Ravne je sredi zahtevnih poslovnih razmer, s katerimi se soočajo tudi drugi evropski jeklarji, napovedalo prehod na skrajšani delovni čas 36 ur tedensko. Tovrstni ukrepi, ki vključujejo večino od skoraj tisoč zaposlenih, so ključni za ohranjanje delovnih mest.
Čeprav so ukrepi skrajšanega dela znani iz obdobja covida, se sedanji pristop bistveno razlikuje. Medtem ko se metalurgija že poslužuje zakonodajnih možnosti, se kritične razmere stopnjujejo tudi v drugih izvozno usmerjenih panogah, zlasti v povezavi s krizo v nemški avtomobilski industriji. V nadaljevanju razkrivamo, kateri sektorji so še na udaru, kakšne so ključne razlike med staro in novo državno shemo delnega povračila nadomestila plače in kaj to prinaša zaposlenim in delodajalcem, ko bo shema aktivirana.
To so ključne razlike
Čeprav so nam tovrstni ukrepi znani iz obdobja covida, je pomembno poudariti bistveno razliko, na katero opozarja tudi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ). Trenutno Sij Metal Ravne uporablja institut skrajšanega delovnega časa v skladu z veljavno zakonodajo, medtem ko stalna shema delnega povračila nadomestila plače (ZUDPNP), ki jo je načrtovala vlada v predlogu zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, še ni aktivirana. Podrobneje na: gov.si
Covidna shema je imela širši vpliv na celotno gospodarstvo, nova, stalna shema, pa je bolj ciljno naravnana in se aktivira s sklepom Vlade RS le za posamezne panoge, ki jih prizadenejo nepredvidene motnje, kot je upad naročil.
Kritični sektorji in vzroki gospodarskega ohlajanja
Trenutna negotovost ni omejena le na metalurgijo. Celovita analiza MGTŠ izpostavlja več kritičnih področij. Poleg jeklarske industrije, ki jo dodatno bremenijo vplivi ameriških carin, so to predvsem izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti, zlasti dobavitelji v avtomobilski industriji.
Težave v avtoindustriji so neposredna posledica krize v nemški avtoindustriji, ki se sooča s prestrukturiranjem in manjšim povpraševanjem. Dodatni vzroki za upad naročil in poslabšanje pogojev so še vedno visoke cene energije, rast stroškov dela ter širša geopolitična negotovost in višje obrestne mere, ki zavirajo povpraševanje na ključnih evropskih trgih.
Nova shema: Ciljano reševanje delovnih mest
Namen stalne sheme, vzpostavljene z zakonom ZUDPNP, je reševanje težav v posameznih panogah, ki so ciklične oziroma začasne narave. Iz MGTŠ so sporočili, da: “gre za reševanje težav posameznih panog, ki so sicer ciklične oziroma začasne narave, torej ko se tak upad zgodi le v delu gospodarstva, kar je za gospodarstvo v današnjih negotovih časih dobrodošlo.”
Več o konkretnih ukrepih
Ko bo vlada shemo aktivirala za določeno panogo, bo ta delovala po naslednjem principu:
Delodajalec mora delavcu zagotoviti delo za vsaj polovični delovni čas (vsaj 20 ur tedensko). Za preostali čas, ko delavec čaka na delo (v deležu od 5 do 20 ur tedensko), je upravičen do nadomestila plače, ki znaša 80 odstotkov njegove povprečne plače.
Delodajalec lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, ki znaša 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače (bruto I).
Delavec ima v času skrajšanega dela pravico in dolžnost vključitve v usposabljanje in izobraževanje preko Zavoda RS za zaposlovanje, pri čemer mu ob uspešnem zaključku pripada nagrada 100 evrov.
Glede trajanja je pomembno izpostaviti, da bo pomoč bo mogoče uveljavljati največ šest mesecev v 24 mesecih.
Kaj je cilj?
Kljub težkim razmeram v izvozno usmerjenem delu gospodarstva so projekcije, ki služijo kot podlaga za vladne odločitve, v prvi vrsti usmerjene v ohranjanje delovnih mest. Pričakuje se postopno, a neenakomerno okrevanje, pri čemer bo hitrost izboljšanja močno odvisna od okrevanja ključnih trgov, zlasti Nemčije.
Trenutno podjetja uporabljajo lastne rezerve in zakonske institute, aktivacija stalne sheme ZUDPNP pa čaka na dokončno odločitev Vlade RS.
Preberite še: Gospodarstvo pada, izpusti rastejo
