Po katastrofalnih poplavah leta 2023 država vlaga v obnovo in zaščito pred novimi ujmami. Ministrstvo za naravne vire in prostor poudarja, da so ukrepi usmerjeni v dolgoročno varnost in prilagoditev podnebnim spremembam.
Leto 2023 se Slovenci spomnimo kot leto, ko nam je narava obrnila hrbet. Hude poplave so razkrile ranljivost številnih območij – a tudi izjemno solidarnost med ljudmi. Po besedah Ministrstva za naravne vire in prostor je ta dogodek postal prelomnica v pristopu države k protipoplavni zaščiti, sanaciji in prilagajanju na podnebne spremembe. Več o tem v nadaljevanju.
“Ko je najtežje, stopimo skupaj”
“Poplave avgusta 2023 so bile največji naravni dogodek v novejši zgodovini Slovenije, a so hkrati pokazale našo sposobnost odziva. Prvič so lastniki poškodovanih stanovanj prejeli predplačila za nujne obnove – skupaj kar 218 milijonov evrov,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Občine so lahko takoj začele s sanacijo, kar je omogočilo hitro stabilizacijo razmer. Do junija 2024 so bile zaključene vse intervencijske in izredne sanacije na več kot 850 kilometrih vodotokov.
Petletna sanacija – trajna, sistemska in odporna
Po sprejemu sanacijskega programa vlade se je začel petletni proces, vreden 2,3 milijarde evrov, od tega 1,3 milijarde namenjenih izključno vodotokovom. Cilj? Trajne in odporne rešitve, ki bodo Slovenijo pripravile na prihodnje podnebne izzive.
“V dveh letih smo v vodotoke investirali skoraj milijardo evrov. Sredstva za redno vzdrževanje smo povečali več kot desetkrat – letos jih je več kot 47 milijonov,” poudarjajo na ministrstvu.
Na naravi temelječe rešitve in sistemski pristop
Slovenski pristop k obnovi vodotokov se danes osredotoča na celovitost in trajnost. Namesto parcialnih posegov se izvajajo sistemsko povezani ukrepi, ki združujejo izredne ukrepe, sanacijo in nove investicije v enoten okvir.
“Uvajamo na naravi temelječe rešitve, kjer je to smiselno – s tem ne ščitimo le ljudi, ampak tudi biotsko raznovrstnost,” dodajajo sogovorniki z ministrstva.
Evropska sredstva in digitalna prihodnost vodne odpornosti
Ker je Slovenija med najbolj poplavno ogroženimi državami EU, bodo vlaganja v sektor voda tudi v prihodnje prednostna naloga. Ministrstvo bo aktiviralo evropska sredstva v okviru Evropske strategije vodne odpornosti, ki vključuje: naravno zadrževanje voda, obnovo ekosistemov, krepitev odpornosti infrastrukture, razvoj prognostičnih modelov in hidroloških digitalnih dvojčkov.
“Z naprednimi tehnologijami, kot so satelitski sistemi in prostorski informacijski modeli, razvijamo napovedne modele, ki bodo omogočili hitrejše obveščanje in učinkovitejše ukrepanje ob poplavah,” pojasnjujejo.
Poplavno odporna gradnja – prihodnost urbanega načrtovanja
S prenovo zakonodaje je Slovenija zaostrila umeščanje objektov na poplavno ogrožena območja in uvedla koncept poplavno odporne gradnje. Do konca leta 2026 bodo za celotno državo pripravljeni natančni podatki o višinah poplavne vode in območjih poplavljanja.
“Le če bodo stavbe poplavno odporne, bomo lahko odgovorno gradili tudi na obstoječih zemljiščih,” poudarjajo na ministrstvu.
Vlaganje v varnost in prihodnost
Ujma iz leta 2023 je pustila globoko rano, a tudi priložnost za spremembo pristopa. Ministrstvo za naravne vire in prostor s konkretnimi ukrepi, evropskimi investicijami in inovativnimi tehnologijami postavlja temelje za varna, odporna in trajnostna slovenska porečja.
Gradimo prihodnost, v kateri bo Slovenija na vodo pripravljena – ne prestrašena.
