Ko je Avstrija napovedala, da bodo otroci s slabšim znanjem nemščine del poletnih počitnic preživeli na obveznih jezikovnih tečajih, je novica hitro odmevala tudi pri nas. Odprla je vprašanja o integraciji, znanju jezika in o tem, kako se s podobnimi izzivi spopada slovenski šolski sistem. Ali Slovenija razmišlja o zaostritvah, dodatnih obveznostih ali celo posegih v počitnice otrok priseljencev? Odgovor Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (VIZ) je jasen: ne.
Slovenski pristop: Več podpore, ne več prisile
Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje poudarjajo, da Slovenija k vključevanju otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, pristopa drugače kot nekatere druge države. Namesto obveznih poletnih tečajev ali sankcij sistem temelji na postopnem vključevanju otrok v pouk ter na dodatnih urah slovenščine znotraj šolskega leta.
V Sloveniji ukrepov, kakršne omenjate, ne načrtujemo. Integracija učencev priseljencev temelji na dodatnih urah slovenskega jezika ter na možnosti postopnega vključevanja teh učencev v obvezni program osnovne šole,
pojasnjuje Erna Petrač Barborič iz službe za odnose z javnostmi ministrstva. Takšen model, dodajajo, omogoča hkratno učenje jezika in socialno vključevanje v razred ter šolsko okolje, kar naj bi dolgoročno prineslo boljše rezultate.
Primerjanje z drugimi državami? Previdno.
Na ministrstvu se izogibajo neposrednim ocenam tujih rešitev, tudi avstrijske. Opozarjajo, da izolirano primerjanje posameznih ukrepov ni smiselno brez širšega vpogleda v celoten izobraževalni sistem in brez konkretnih podatkov o učinkih. »Za oceno ustreznosti tovrstnih rešitev so ključni podatki o tem, ali ukrepi dejansko prispevajo k boljšemu znanju jezika in uspešnejši integraciji otrok,« poudarjajo.
Sporočilo je jasno: Hitre, rigorozne rešitve niso nujno tudi učinkovite.
Skoraj desetina osnovnošolcev je priseljencev
Podatki za šolsko leto 2025/26 kažejo, da je v slovenskih osnovnih šolah vključenih 18.464 učencev priseljencev, kar predstavlja 9,8 odstotka vseh osnovnošolcev. Ta delež se iz leta v leto povečuje, hkrati pa se povečuje tudi jezikovna raznolikost otrok.
Veliko učencev prihaja iz neslovanskih jezikovnih okolij, kar pomeni, da se slovenščine učijo praktično iz nič. Prav zato znanje jezika postaja eden ključnih izzivov za njihovo uspešno vključevanje in napredovanje v šoli.
Milijoni za slovenščino in podporo šolam
Zaradi teh izzivov ministrstvo krepi sistemsko podporo. V okviru projekta Vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja razvijajo podporne modele, krepijo medkulturne kompetence ter pomagajo vrtcem in šolam z večjim številom otrok priseljencev.
Za dodatno učenje slovenskega jezika je v šolskem letu 2025/26 namenjenih približno dva milijona evrov letno. Večji del sredstev je namenjen sistemizaciji delovnih mest učiteljev slovenščine, preostanek pa dodatnim uram jezika za učence, ki slovenščine nimajo kot maternega jezika.
Počitnice bodo
Čeprav Slovenija ne načrtuje zaostrovanja pogojev ali posegov v počitnice, ostaja dejstvo, da šole delujejo pod vse večjim pritiskom. Število otrok priseljencev narašča, znanje jezika pa je ključno za njihov učni uspeh in socialno vključenost. Slovenski model tako stavi na več podpore, več učiteljev in več časa – ne na kaznovanje.
Vprašanje, ali bo tak pristop dolgoročno zadoščal, pa ostaja odprto. Za zdaj pa je jasno: poletne počitnice v Sloveniji ostajajo poletne počitnice – tudi za otroke, ki se slovenščine še učijo.
Preberite še: Kje je SLO pri digitalizaciji šolstva?
