Opioidna kriza kot globalno opozorilo. Slavni kanadski zdravnik in avtor Gabor Maté pogosto poudarja: “Vprašanje ni, zakaj odvisnost, temveč zakaj bolečina.” Prav ta misel razgalja srž današnje opioidne krize; milijoni ljudi posegajo po protibolečinskih zdravilih ne zaradi šibkosti, temveč zato, ker iščejo izhod iz neznosnega čustvenega ali telesnega trpljenja.
V ZDA je to trpljenje preraslo v eno največjih zdravstvenih kriz sodobnega časa, ki je zahtevala že več kot sto tisoč življenj. Slovenski kemik in univerzitetni profesor dr. Urban Bren opozarja, da se takšni trendi pogosto z zamikom preslikajo tudi v Evropo, kjer uporaba močnih protibolečinskih sredstev narašča. Zato postaja razvoj varnejših opioidov ena ključnih tem prihodnosti medicine.
O znanstveniku
Slovenski kemik in univerzitetni profesor dr. Urban Bren opozarja, da se trendi iz ZDA pogosto z zamikom preslikajo tudi v Evropo. Poraba opioidnih protibolečinskih zdravil pri nas narašča, kar odpira vprašanje varnosti in dolgoročne vzdržnosti takšnega zdravljenja.
Raziskovalni preboj: razvoj varnejših opioidov
Urban Bren vodi enega najzanimivejših slovenskih biomedicinskih projektov zadnjih let: razvoj novo zasnovanih, varnejših opioidov, ki bi lahko korenito spremenili način zdravljenja bolečine.
Njegova skupina preučuje potencial spojine herkinorin in razvija napredne modele, s katerimi načrtujejo analgetik nove generacije. Cilj je oblikovati zdravilo, ki močno lajša bolečino, vendar ne povzroča odvisnosti.
Bren za častnik Večer na kratko povzame pristop: “Razvijamo opioid, ki deluje le na mestu bolečine, ne pa v osrednjem živčnem sistemu, kjer nastane odvisnost.”
To pomeni, da bi se zdravilo vezalo predvsem na periferne receptorje – na mestu vnetja ali poškodbe – in ne bi prehajalo v možgane, kjer običajni opioidi sprožijo evforijo in razvoj zasvojenosti.
Zakaj svet potrebuje varnejše protibolečinske rešitve?
Čeprav Slovenija ni v položaju ZDA, se tudi evropski zdravstveni sistemi soočajo z izzivi: dolgotrajna uporaba opioidov pri kronični bolečini, pomanjkanje dostopa do alternativnih terapij in tveganje prikrite odvisnosti.
Varnejši analgetiki bi zato predstavljali velik medicinski napredek: zdravilo, ki deluje močno, a hkrati ne sproža mehanizmov, ki so botrovali ameriški krizi.
Slovenija kot “farmacevtska dolina”?
Bren pogosto poudarja tudi širši kontekst: Slovenija ima izjemno močno farmacevtsko industrijo in hitro rastoč raziskovalni ekosistem. Projekti, kot je razvoj varnejših opioidov, kažejo, da bi se lahko v prihodnjih letih uveljavila kot pomembno evropsko središče za inovativno farmacijo.
Znanstveni projekti, prijavljeni v javne baze, kažejo jasno smer: razvoj varnih protibolečinskih sredstev, raziskave karcinogenosti kemikalij, napredna molekularna načrtovanja in učinkovitejša zdravila.
Kako daleč je razvoj?
Raziskave so trenutno v fazi modeliranja in načrtovanja; to je prvi korak na dolgi poti do končnega zdravila. Potrebne bodo laboratorijske validacije, preklinične študije in klinična testiranja. Kljub temu strokovna skupnost ocenjuje, da gre za obetaven in mednarodno pomemben korak k rešitvam, ki bi lahko vplivale na zdravljenje bolečine po vsem svetu.
Prelomnica v razvoju analgetikov
Brenovo delo predstavlja ambiciozen poskus reševanja enega največjih sodobnih zdravstvenih izzivov. Če bo razvoj uspešen, bi lahko svet prvič dobil močan analgetik, ki ne povzroča odvisnosti. V času, ko se države spopadajo z posledicami opioidne krize, je to projekt z izjemnim globalnim pomenom.
Preberite še: zdravila niso bonboni!
