Pogovori o spolnosti so v današnji družbi še vedno marsikje tabu, še posebej, ko govorimo o osebah z invalidnostjo. Ljudje čisto avtomatsko, ko opazimo osebo na invalidskem vozičku, vidimo neko omejenost. Težko si predstavljamo, da imajo lahko te osebe, kljub večjim izzivom kot hodeči, prav tako razburljivo in polno življenje. Pod takšno pa spada tudi spolnost, ki jo lahko osebe z ovirami doživljajo izjemno zadovoljujoče, če le imajo na drugi strani osebo brez predsodkov. Naša 27-letna sogovornica Lana Tepeš se v nadaljevanju iskreno in pogumno dotika dimenzije spolnosti s cerebralno paralizo in s tem ruši prepričanja, da invalidi niso seksualna bitja.
Izzivi niso fizični, ampak v glavah ljudi
Mnogi se sprašujejo, kako je spolnost s cerebralno paralizo sploh mogoča. Naša sogovornica pove, da je s pomočjo baklofenske črpalke bistveno izboljšala svoje stanje, saj so krči in bolečine manjši, kar ji omogoča lažjo sprostitev in uživanje. Poudarja pa, da pravi izzivi niso v telesu, ampak v predsodkih ljudi.
»Veliko ljudi še vedno misli, da spolnost ni za ljudi z invalidnostjo, kar je popolnoma napačno. Pravzaprav je problem v ljudeh, ne v meni,« odločno pove. Zaradi teh predsodkov imajo osebe z invalidnostjo pogosto manj priložnosti za intimne odnose, saj se jim je težko odpreti in spustiti v življenje nekoga z drugačnimi potrebami.
Prizna, da so zmenki zanjo kombinacija upanja in strahu: »Vedno upam, da bom videna kot celotna oseba, in me je hkrati strah, da bo kdo videl le voziček.« Njen strah ni brez razloga, saj so jo moški pogosto kar brez besed “blokirali” na socialnih omrežjih, ko je razkrila, da ne hodi. Pa vendar jo vsako novo spoznavanje prepriča, da je mogoče najti osebo, ki njeno invalidnost sprejema, kar ji daje neverjeten občutek moči, upanja in veselja.
Spolnost s cerebralno paralizo ni sramota
»Spolnost zame ni nikoli bila nekaj nepomembnega ali sramotnega. Je del mene, mojih želja in občutkov, nekaj, kar mi daje toplino, bližino in občutek človeške povezanosti,« pojasnjuje. O njej se pogovarja le z ljudmi, ki jim zaupa, saj se zaveda, da je to občutljiva tema. Poudarja, da spolnost prakticira na svoj način – skozi nežnosti, dotik, iskrenost in raziskovanje lastnega telesa.
Pove, da jo privlačijo hodeči moški in si spolnosti z osebo, ki je pravtako na vozičku ne predstavlja. Trenutno spoznava novo osebo in ne skriva navdušenja nad to izkušnjo: »Moram priznati, da trenutno zelo uživam v intimnosti. Vsak trenutek, ko čutim bližino in iskrenost, me spomni, kako dragocena je spolnost. Ne le fizično, ampak kot izraz ljubezni, zaupanja in medsebojne povezanosti.«
Pri spolnosti se zna poslušati
Na vprašanje, kako se pogovarja s partnerji o svoji diagnozi, odgovori: »Vedno sem iskrena. Povem, da imam CP in da to prinaša določene posebnosti.« Poudari, da je potrpežljivost in poslušnost do njenega telesa ključna, a pravi, da je sprejemanje s strani partnerja znak resnične odprtosti in zrelosti.
S partnerji se iskreno pogovarja o tem, kaj ji je udobno in kaj ne: »Moje telo včasih preseneti samo mene, zato je nujno, da partner ve, kaj mi ustreza in kaj ne,« razloži. S moškim, ki ga trenutno spoznava, že čuti, da so pogovori o udobju, željah in mejah povsem naravni.
Ljubezen je moč srca, ne popolnosti telesa
Naša sogovornica se je do danes srečala z mnogoterimi čustvenimi izzivi pri spolnosti s cerebralno paralizo. Pravi, da intimnost in spolnost nista merilo popolnosti telesa ali odsotnosti omejitev, ampak moč srca, poguma in pripravljenosti za bližino. Mnogi partnerji so jo videli le kot osebo na vozičku. Zelo hvaležna pa je za tiste druge, ki so znali v njej videti žensko kot celoto. Njeno sporočilo je tako jasno:
Ljudje z invalidnostjo spolnost pogosto dojemamo drugače, ker imamo manj priložnosti, a to ne pomeni, da si ne želimo intimnosti, bližine ali ljubezni.
