Za ograjami in steklenimi stenami se pogosto skriva realnost, ki je precej manj prijazna, kot jo prikazujejo promocijski materiali živalskih vrtov. ZOO dejstva, ki zbodejo. Živalski vrtovi se predstavljajo kot izobraževalni in naravovarstveni centri, a številni podatki razkrivajo povsem drugačno zgodbo o kakovosti in skrivnostih življenja živali v nenaravnem habitatu živalskih vrtov.
Krajša življenjska doba in psihološke motnje
Raziskave kažejo, da številne živali v ujetništvu ne doživijo niti približno enake starosti kot v naravnem okolju. Sloni in orke sodijo med najbolj problematične primere. Medtem ko lahko orke v naravi doživijo visoko starost, je njihova povprečna življenjska doba v ujetništvu bistveno krajša. Podobno velja za slone, pri katerih stres, pomanjkanje gibanja in nenaravne socialne skupine pogosto vodijo v prezgodnjo smrt.
Pogost pojav v živalskih vrtovih je zoohoza, izraz za psihološke motnje, ki nastanejo zaradi dolgotrajnega ujetništva. Kažejo se kot ponavljajoče se gibanje, neprestano kroženje, nenavadni tiki in v skrajnih primerih samopoškodovanje. Namesto sistemskih sprememb okolja se nekateri živalski vrtovi odločajo za medikamentozno obvladovanje vedenja živali, kar dodatno odpira etična vprašanja.
Kontracepcija za živali obstaja
Upravljanje populacije je še ena tema, o kateri se redko govori. Ko živalski vrtovi presežejo prostorske ali finančne zmožnosti, se zatekajo h kontracepciji ali evtanaziji živali. V določenih vzrejnih programih so mladiči po doseženi starosti odstranjeni iz zbirke, prodani ali uporabljeni kot hrana za druge živali. Del živali konča tudi v cirkusih, raziskovalnih ustanovah ali zasebnih lovskih oborah.
Finančni paradoks
Finančni vidik delovanja živalskih vrtov razkriva dodatna protislovja. Vzdrževanje velikih živali je izjemno drago, vendar številne neodvisne analize kažejo, da je zaščita živali v njihovem naravnem okolju bistveno cenejša in učinkovitejša od njihovega zadrževanja v ujetništvu. Kljub temu večina sredstev še vedno odteka v infrastrukturo in logistiko živalskih vrtov.
Poseben primer predstavljajo pande, ki jih živalski vrtovi ne kupujejo, temveč najemajo od kitajske države. Letni stroški najema dosegajo izjemno visoke zneske, smrt živali zaradi človeške napake pa pomeni dodatne finančne sankcije. Kritiki opozarjajo, da so pande postale simbol političnega in tržnega prestiža, ne pa zgolj naravovarstvenih prizadevanj.
Zabava ali izobraževanje?
Kljub poudarjanju izobraževalne vloge živalskih vrtov raziskave o vedenju obiskovalcev kažejo, da večina ljudi živalske vrtove obiskuje predvsem zaradi zabave. Le majhen delež obiskovalcev navaja izobraževanje kot glavni razlog za obisk. Kot je zapisal eden od raziskovalcev: “Živalski vrtovi ustvarjajo občutek skrbi za naravo, medtem ko živali ostajajo ujete v umetnih okoljih, ki ne morejo nadomestiti divjine.”
Večina živali, ki enkrat vstopi v sistem ujetništva, se nikoli ne vrne v naravo. Pomanjkanje osnovnih veščin, kot so lov, iskanje zavetja in izogibanje plenilcem, jim onemogoča samostojno preživetje. Tako živali pogosto vse življenje preživijo v razmerah, ki so daleč od njihovega naravnega habitata. Vprašanje prihodnosti živalskih vrtov postaja zato vse glasnejše. Javnost pa se vse pogosteje sprašuje, ali je razkazovanje živali v kletkah in ogradah še sprejemljivo v današnjem času.
Preberite še: Napoved bolezni živali in rastlin za 2026
