Dodobra smo že zakorakali v jesen, s tem pa tudi na vsakem vogalu srečujemo jesenske trende. Eden takih, ki gre v štric s škornji do kolen in rjavimi oblekami je tudi okus “pumpkin spice” in vse povezano z njim. To, kar je bilo na začetku sladek mlečni napitek z bučo in začimbami, je postal pravi fenomen, ki danes ni več samo pijača, ampak se pojavlja tudi na oblačilih, na kozmetiki in še bi lahko naštevali.
Kakšna psihologija se skriva za potrošniškim trendom “pumpkin spice”, izveste v nadaljevanju.
Psihologija obsedenosti s “pumpkin spice” temelji na občutku omejene razpoložljivosti
Norija je resnična: krofi, kave, sveče, kozmetika. Neizogibno na vsakem koraku. A ste že kdaj poskusili “pumpkin spice latte” zunaj jeseni? Težje ga boste dobili, ker ima omejeno razpoložljivost. Pa tudi, če ga slučjano poskusite v kateremkoli drugem letnem času, boste hitro ugotovili, da preprosto ni enak.
Fenomen “pumpkin spice” je eno najbolj zanimivih psiholoških pojavov. Zakaj je tako privlačen? Naj namignem, da ne gre zgolj za okus, čeprav se vse začne ravno tam.

Znanost o okusu, ki se povezuje s spolnostjo
Mnogi se bodo strinjali, da je okus “pumpkin spice” preprosto odličen. Paradoksalno pa večina teh izdelkov sploh ne vsebuje buče, ampak predvsem začimbe, ki se dodajo bučni piti (npr. sladkor, cimet, muškatni orešček, ingver, klinčki).
Ko pogledamo, da so to glavne sestavine “pumpkin spice” mešanice, hitro postane jasno, zakaj nas ta okus tako močno privlači.
- Sladkor – govori sam zase.
- Cimet – naravni afrodiziak, znan po sproščanju mišic in povečanju spolne želje. V ajuverdi se cimet že dolgo uporablja zdravljenje spolne disfunkcije.
- Muškatni orešček – prav tako ima afrodizične lastnosti. V študiji Tajuddin idr. iz leta 2003 so ugotovili, da pri podganah izvlečki muškatnega oreščka in klinčkov spodbujajo paritveno vedenje in izboljšajo spolno aktivnost samcev. Druga raziskava z Japonske pa je pokazala, da ima muškatni orešček antidepresiven učinek, povezan z različnimi serotoninskimi in noradrenergičnimi sistemi.
Redkost povečuje željo
Še močnejši od samega okusa pa je občutek redkosti ali časovne omejenosti. Socialna psihologija nas uči, da kadar je nekaj označeno kot “omejena zaloga”, “sezonsko” ali “samo za kratek čas”, se njegova zaželenost poveča. To pa lahko sproži tudi učinek črede – naenkrat to potrebujemo vsi. Namreč v človeški naravi je, da želimo biti del trenda in se počutiti kot del skupnosti.

Vpliv letnega časa – jesen daje toplino, udobje in varnost
Zakaj ljudje obožujemo jesen? Odgovor leži v več psiholoških dejavnikih. Jesen povezujemo z udobjem – s toplino, flanelastimi srajcami, toplimi nogavicami in občutkom varnosti. To je čas večje stabilnosti in predvidljivosti.
Po poletju, ko potujemo, dopustujemo in bežimo od rutine, se v jeseni pogosto vračamo v strukturo – delo, šolo, vsakdan. Poletni oddih nas osveži, a hkrati hrepenimo po urejenosti. Obenem pa jesen prinaša tudi pričakovanje praznikov – noč čarovnic in počasi že božič.













