Splošna bolnišnica Izola je bila v času Jugoslavije zgrajena za potrebe celotne Istre, se pravi tudi hrvaške. Danes, ko se v Istri ponovno odpirajo vprašanja o dostopu do zdravstvenih storitev, se postavlja dilema: bi lahko izolska bolnišnica znova prevzela del zdravstvene oskrbe tudi za prebivalce hrvaškega dela polotoka?
Slabe bolnišnične razmere v Istri
Po osamosvojitvi je bolnišnica ostala samo za slovenski del. Pred kratkim je župan Poreča Loris Peršurić podal javno vprašanje in opozoril na slabe bolnišnične kapacitete, še posebej v primerjavi z ostalo Hrvaško. V objavi je zapisal, da ima Istra 2,5-krat slabši dostop do bolnišnične oskrbe kot preostala Hrvaška. Ob tem je med drugim dodal, da Istra ne prosi za privilegije, ampak za pošten pristop in standard, ki je bil že dosežen v drugih okoljih.
Nekoč zadostovala celotni Istri
S vprašanjem, kakšne so torej možnosti, da bi bolnišnica v Izoli prevzemala bolnike tudi iz dela hrvaških občin, smo se obrnili na Splošno bolnišnico Izola, a nam odgovorov zaenkrat še niso posredovali. Na ministrstvu za zdravje pa so nam povedali, da je bila Splošna bolnišnica Izola v času nekdanje Jugoslavije zgrajena kot regijska bolnišnica za potrebe celotne Istre – a časi so se spremenili.
V času Jugoslavije smo živeli v okviru ene države, z enotno zdravstveno politiko, skupnim sistemom načrtovanja kadrov in infrastrukture,
so povzeli pristojni. “V takšnem okolju bi bila čezmejna oskrba logična in tehnično preprostejša. Danes pa gre za dve samostojni državi z ločenima zdravstvenima sistemoma, zakonodajo in načinom financiranja. To zahteva posebne pravne in upravne dogovore za vsako obliko čezmejnega sodelovanja”, so še navedli.
Sporazum že poteka
Prav tako so sporočili, da med slovenskimi in hrvaškimi mesti že poteka sporazum glede nudenja nujne medicinske pomoči. Sporazum imajo tako na slovenski strani sklenjen mestna občina Koper, občina Izola in Piran ter mesta Umag, Novigrad in Buje ter občine Brtonigla, Grožnjan in Oprtalj.
“Sporazum o čezmejnem sodelovanju pri nudenju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja določa okvir za zagotavljanje nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja v nujnih primerih za osebe, ki se nahajajo na določenem obmejnem območju”, so povedali pristojni na ministrstvu.
Čezmejno zdravljenje
Navedeni sporazum že omogoča čezmejno sodelovanje v primerih, ko gre za nujno medicinsko pomoč ali bolnišnično zdravljenje v nujnih primerih, če je to potrebno zaradi zagotavljanja pravočasne zdravstvene oskrbe na obmejnem območju. Kot nadaljujejo, to pomeni, da je
Sprejem bolnikov iz hrvaškega dela Istre v Splošno bolnišnico Izola možen v nujnih primerih, kadar je to skladno z določbami sporazuma in upravnim dogovorom med pristojnima ministrstvoma.
Skladno s kriteriji protokola se lahko iz navedenega območja Hrvaške v Splošno bolnišnico Izola napotijo osebe z navedenih območij le v primeru določenih diagnoz, kot sta na primer srčni infarkt in možganska kap.
Kako je s kritjem stroškov?
Na ministrstvu poudarjajo, da se v skladu s 4. členom sporazuma za kritje stroškov uporabljajo določbe nacionalnih predpisov, mednarodnih pogodb in predpisov Evropske unije. To pomeni, da se
Nujna medicinska pomoč krije skladno z evropskimi in meddržavnimi dogovori (npr. z uporabo Evropske kartice zdravstvenega zavarovanja.
Stroški bolnišničnega zdravljenja pa se poravnavajo v skladu z upravnim dogovorom med ministrstvoma in nacionalnima zdravstvenima zavarovalnicama (v Sloveniji je to ZZZS, na Hrvaškem pa HZZO).
Čezmejno zdravstveno varstvo
Sicer pa imajo zavarovane osebe v državah članicah EU možnosti čezmejnega zdravstvenega varstva, ki ga uveljavljajo skladno z obstoječim pravnim redom EU, ki ga tvorijo:
- Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in njena izvedbena Uredba (ES) št. 987/2009 ter
- Direktiva 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu.
