Turizem brez odpadkov postaja ena ključnih tem trajnostnega razvoja v Sloveniji. O tem, kako ga lahko dosežemo v praksi, smo se pogovarjali z Alenko Dujanović iz društva Ekologi brez meja.
Kdo so Ekologi brez meja?
Društvo Ekologi brez meja se zavzemajo za svet brez odpadkov, ki ga skušajo doseči z ozaveščanjem, aktivacijo in povezovanjem posameznikov, odločevalcev in organizacij. Njihovo poslanstvo je odkrivanje novih tem in zagotavljanje podatkov, s katerimi lahko vplivajo na spremembe politik in navad.
Turizem brez odpadkov?
Kot pove Alenka, je turizem brez odpadkov “proces, v katerem turistični ponudniki in obiskovalci skupaj zmanjšujejo svoj vpliv na okolje. Gre za razmišljanje, kjer se vsak korak – od nakupa do odlaganja – premisli skozi prizmo preprečevanja, ponovne uporabe in pravilnega ločevanja.”
Kaj to pomeni v praksi?
Alenka nadaljuje z razlago, kaj to pomeni v praksi. “To pomeni, da hotel ali restavracija ustvarja najmanj 30 odstotkov manj odpadkov, ločeno zbere vsaj odstotkov nastalih, obenem pa zmanjšuje porabo vode in energije. A ključni del tega procesa je kultura – vključevanje zaposlenih, gostov in dobaviteljev. Brez njihove aktivne udeležbe zero waste turizem ne obstaja”, še pove.
Slovenija je pri tem lahko zgled. “Hotel Ribno, prvi slovenski “zero waste” hotel s kar tremi zvezdicami in ZW business certifikatom dokazuje, da je mogoče združiti okoljsko odgovornost in ekonomsko učinkovitost – z manjšimi stroški, večjim zadovoljstvom gostov in boljšo prepoznavnostjo”, nadaljuje Alenka.
Več turistov, več smeti
Turizem ima velik vpliv na količino odpadkov v naravi, saj z rastjo števila obiskovalcev raste tudi količina smeti. “To je najbolj izrazito v občutljivih območjih, kot so jezera, reke in planinske poti. Medtem ko so planinci že vajeni, da svoje odpadke odnesejo nazaj v dolino, pa je takšna kultura pri povprečnem turistu še vedno izjema in jo moramo šele privzgojiti“, opozori.
Sodobni turist želi priročnost, kar pogosto pomeni embalažo za enkratno uporabo, hitro hrano in pijačo “za s seboj”. Medtem ko doma večina ljudi že ločuje odpadke, se na počitnicah te navade pogosto izgubijo.
Zero waste tudi v turizmu
Alenka Dujanović poudari, da zero waste pristop v turizmu vključuje tudi ozaveščanje obiskovalcev – da trajnostne navade ne ostanejo doma. “Če vsak turist na dopustu uporabi svojo stekleničko, vrečko ali izbere lokalno hrano brez embalaže, se učinek hitro pozna. Odgovornost pa ni samo na obiskovalcih, tudi ponudniki morajo omogočiti ločeno zbiranje in zmanjšati količine embalaže, kjerkoli je to mogoče.”
Sistemske spremembe
Čistilne akcije so pomembne predvsem kot orodje ozaveščanja, ne pa kot dolgoročna rešitev.
Ekologi brez meja že več kot desetletje izvajajo in sodelujejo pri čistilnih akcijah. “Hkrati pa opozarjamo, da moramo pozornost premakniti od pobiranja k preprečevanju”, pove Alenka.
“Zato se danes osredotočamo predvsem na sistemske spremembe. Te vključujejo pripravo smernic za hotele in restavracije, certificiranje zero waste namestitev in prireditev ter pomoč ponudnikom pri prehodu na trajnostno poslovanje. Ko podjetja začnejo meriti količine odpadkov, jih zmanjševati in o tem poročati, je učinek veliko trajnejši kot katerakoli enkratna čistilna akcija.
Ponovna uporaba
Alenka za konec še sporoči, da so pred kratkim pripravili Smernice za uvajanje sistemov ponovne uporabe: kozarcev, krožnikov in pribora za ponovno uporabo, ki so namenjene organizatorjem dogodkov, gostinskim ponudnikom in predstavnikom mest.
