V Varaždinu, le nekaj kilometrov od slovenske meje, živi generacija, ki je odrasla v Evropski uniji, z odprtimi mejami, internetom, glasbo in filmi brez meja. V oddaji Rojaki na RTV Sloveniji je bil nedavno predstavljen prispevek varaždinskega profesorja, sicer slovenskih korenin, Vladimirja Huzjana. Raziskava profesorja je pokazala, da je Slovenija za večino varaždinskih maturantov skoraj nevidna dežela. Kaj vse menijo varaždinski maturanti o Sloveniji in Slovencih, izveste v članku.
Zakaj ravno maturanti?
V omenjeni raziskavi, ki jo je izvedel doktor Vladimir Huzjan, je sodelovalo 325 maturantov iz varaždinske gimnazije. Kljub povabilu slovenskim maturantom mariborske in ptujske gimnazije, pa se ni odzvala nobena. Vladimir Huzjan, hrvaški profesor slovenskih korenin, je v prispevku na RTV Slovenija povedal, da je že kot otrok in mladostnik veliko spremljal slovenske medije.
“Osebno me zanima, do kakšne mere današnji maturanti v Varaždinu poznajo Slovenijo in Slovence. In zakaj ravno maturanti? Oni imajo 18 let, pravzaprav so že odrasle osebe, ki bodo zelo kmalu lahko glasovale, torej lahko gredo na volitve, delajo, se zaposlijo… To so torej polnoletni državljani republike Hrvaške, ki nimajo bremena skupnega življenja v nekdanji jugoslovanski državni skupnosti in nimajo predsodkov.”
Zanimanje za slovensko kulturo
Vladimir pove, da gre za maturante, ki so odrasli v času svobodne Republike Hrvaške. “Kaj danes vedo o Sloveniji in Slovencih, v nasprotju z menoj, rojenim leta 1979?” Njegova raziskava je osvetlila razne zanimive točke, še pred tem pa pove, zakaj je tako povezan s slovensko kulturo.
Kot otrok sem gledal slovensko televizijo, obvezno vsako nedeljo otroško oddajo Živ Žav. Moja babica je bila Slovenka in imam te hrvaško-slovenske sorodstvene vezi.
Profesor je ugotovil, da mladi varaždinski maturanti, ki obiskujejo Prvo gimnazijo v Varaždinu, slabo poznajo slovensko glasbo, kar sicer manj preseneča kot to, da jih več kot polovica ne pozna nobene slovenske reke, dve tretjini pa še niso obiskali Slovenije kot turisti.
Hrvaška glasba v Sloveniji, na Hrvaškem pa…
“Ko pridem v Maribor, v določen trgovski center, na radiu vedno slišim hrvaško glasbo. Ko pa sem na Hrvaškem, pa je skoraj nemogoče slišati slovensko glasbo v javnem prostoru – morda na radiu ali televiziji, a to je zelo redko,” pove.
Znanje slovenske kulture in politike je še slabše. Presenetljivo malo je maturantom znanega tudi o slovenskih športnikih, kljub dejstvu, da je Slovenija svetovna športna velesila. Kar dve tretjini jih ni znala našteti prav nobenega športnika. “Mislil sem, da bodo rezultati pri športu boljši. Sploh, kar se tiče košarkarja Luke Dončića in nogometaša Jana Oblaka.”
Trubar in Prešeren
“Kar pa se tiče književnosti, so le nekateri omenili Primoža Trubarja. “Prešerna pa je prepoznalo le, mislim da, štiri ali pet ljudi,” presenečeno ugotovi profesor.
Večina maturantov Hrvaško vidi kot uspešnejšo državo. Tisti, ki pa so izbrali Slovenijo, pa pravijo, da je razlog boljši življenjski standard, stabilnejša pravna država, višje plače in urejena politika. Kot enega od razlogov navajajo tudi Melanio Trump, ženo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tisti, ki pa menijo, da je Hrvaška uspešnejša od Slovenije, pa navajajo turizem, športne uspehe in naravo kot primarni razlog za svojo odločitev.
Katera država je bolj prepoznana v svetu?
Več kot 90 odstotkov varaždinskih maturantov meni, da je Hrvaška bolj prepoznana v svetu kot Slovenija. In to ravno zaradi športa, turizma ter posameznih mest na Jadranski obali, ki so pod zaščito UNESCO, ali pa so filmsko privlačna. Zanimivo je tudi, da jih kar 75 odstotkov v Sloveniji ne bi živelo.
Doktor Huzjan pravi, da je raziskavo želel narediti, da bi ugotovil ali mladi v regiji, ki je stoletja živela povezano, danes sploh še zaznavajo soseda. Res pa je, da bi bila slika popolnejša, če bi k omejeni raziskavi pristopili tudi slovenski maturanti.
