Najnovejši podatki Eurostata znova potrjujejo, da Evropa ni enotna, ko govorimo o kakovosti življenja in dostopu do osnovnih življenjskih dobrin. Medtem ko si številni prebivalci vzhodne Evrope še vedno ne morejo privoščiti osnov, kot so ogrevan dom, mesni obrok vsak drugi dan ali teden dopusta, se Slovenija uvršča med države z najnižjo stopnjo socialne in materialne prikrajšanosti v celotni Evropski uniji.
Po podatkih za leto 2025 kar 27,5 milijona Evropejcev živi v hudi socialni ali materialni prikrajšanosti. Najhuje je v Romuniji (17,2 %), Bolgariji (16,5 %) in Grčiji (14 %), a obe balkanski državi sta v primerjavi z lanskim letom opazno napredovali.
Slovenija med najboljšimi, takoj za nami tudi Hrvaška
Na drugi strani lestvice so države, kjer si velika večina prebivalcev lahko privošči dostojno življenje. Slovenija je z le 1,8 % prebivalcev, ki živijo v hudi prikrajšanosti, ena najboljših v celotni EU. Takoj za njo je Hrvaška z 2,0 %, kar kaže na izrazito izboljšanje razmer pri naših južnih sosedih.
Med bolje uvrščenimi so še Luksemburg, Poljska in Ciper (okoli 2,3–2,5 %). Večina severnoevropskih držav, kot so Finska, Švedska in Danska, poroča o stopnjah pod 5 %, vendar pa so na Finskem, Slovaškem in Švedskem vseeno zaznali rahlo poslabšanje.
Kaj pomeni živeti v prikrajšanosti?
Socialna in materialna prikrajšanost ne pomeni nujno revščine, a prikazuje, kako velik del ljudi ne more zadovoljiti osnovnih potreb. Mednje spadajo:
- enotedenski dopust enkrat na leto,
- dostop do interneta,
- mesni ali ribji obrok vsak drugi dan,
- možnost plačila nepričakovanih stroškov,
- primerno ogrevan dom in zamenjava obrabljenih stvari, kot sta pohištvo ali oblačila.
Kdo je najbolj prizadet?
Z demografskega vidika so najbolj ranljivi mlajši od 18 let, predvsem fantje, saj kar 8,1 % otrok živi v hudi materialni in socialni prikrajšanosti.
Najmanj ogroženi so upokojenci in starejši nad 65 let – približno 5,1 %.
