Smo res tako “zelena” država, kot mislimo? Na to vprašanje je s svežimi in presenetljivo ambicioznimi podatki odgovorilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Čeprav se Slovenija v javnosti pogosto predstavlja kot vzorna zelena država, realnost boja proti podnebnim spremembam zahteva trezno presojo.
Zelena država
Dejstvo je, da Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Približno 1,2 milijona ha gozdov predstavlja 58,2 % površine države oziroma 0,6 ha gozda na državljana. V geografskem in gozdnem smislu smo res šolska definicija zelene države, saj več kot polovico Slovenije prekrivajo gozdne površine. Kar pa se tiče trajnostnega stanja, v katerem se Slovenija trenutno nahaja, pa so stvari malo drugačne.
Ministrstvo ostaja optimistično
Odgovori MOPE kažejo, da je Slovenija na dobri poti, da prehiti lastne cilje EU za zmanjšanje emisij do leta 2030, saj je celo uzakonila podnebno nevtralnost pet let prej od skupnega evropskega cilja. Kljub temu pa nas na poti do podnebne nevtralnosti do leta 2045 čaka velik izziv, ki nosi ime promet. Sektor, ki prispeva več kot tretjino vseh emisij, je postal osrednja tarča novih in nujnih ukrepov ministrstva.
Slovenija glede na evropske cilje
Na omenjenem ministrstvu pojasnjuje, da “Na EU ravni ločimo med sektorji, ki so vključeni v EU sistem trgovanja z emisijami (EU ETS) in sektorji, ki vanj niso vključeni (ne-ETS sektorji). EU Sloveniji predpisuje le cilje za ne-ETS sektorje, kjer je določeno, da mora Slovenija zmanjšati svoje emisije do leta 2030 za 27 % glede na leto 2005.”
Kot nadaljujejo, “Trenutno stanje kaže, da bo Slovenija cilj dosegla, še več – v svojem posodobljenem Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), sprejetem decembra 2024, si je Slovenija zastavila še ambicioznejši cilj – zmanjšati emisije v ne-ETS sektorjih za 28 % do leta 2030.”
Ogljično nevtralna družba do 2050
Kako daleč je Slovenija dejansko od tega, da bi bila na poti k ogljični nevtralnosti do leta 2050? Ministrstvo meni, da smo več kot na dobri poti. S podnebnim zakonom, sprejetim julija letos, je država uzakonila cilj, da Slovenija postane podnebno nevtralna do leta 2045 – torej 5 let prej, kot je zastavljen skupni EU cilj. V primerjavi z letom 2005, smo v Sloveniji do leta 2023 zmanjšali skupne emisije toplogrednih plinov za 28 odstotkov.
To pomeni, da je do podnebne nevtralnosti potrebnega še nekaj dela, vendar s premišljenimi in učinkovitimi ukrepi ter primernim financiranjem cilj lahko dosežemo,
še poudarjajo na ministrstvu.
Nujni ukrepi
Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov mora vsekakor potekati v vseh sektorjih, v Sloveniji pa največji izziv ostaja promet – emisije v tem sektorju namreč predstavljajo več kot tretjino vseh emisij v Sloveniji.
“Da bi se pospešilo zmanjševanje emisij v tem sektorju je treba med drugim okrepiti železniški promet (predvsem gradnja novih in prenova že obstoječih prog) ter okrepiti kolesarsko omrežje. Potrebno pa je tudi okrepiti javni cestni potniški promet – z vidika točnosti, frekvence prevozov in dosega. Problem slednjega se je začelo reševati s prevozi na klic. Na MOPE smo razpisali tudi nove koncesije za medkrajevni potniški promet in tako zagotovili, da je na njihovih linijah na voljo za 20 odstotkov več kilometrov v primerjavi s stanjem pred tem.”
Preberite še: Zeleni prehod ali zeleni kapitalizem? Zakaj nas trenutna pot pelje v podnebni propad?
