Debelost ni več le zdravstvena, ampak tudi ekonomska in družbena težava, v raziskavi ugotavlja družba Boston Consulting Group. Kot ugotavljajo, imajo države srednje in vzhodne Evrope, med njimi Slovenija, zaradi močne tradicije izdelovalcev generičnih zdravil potencial, da postanejo tudi središče za proizvodnjo generičnih zdravil proti debelosti.
Tudi v Sloveniji zaskrbljujoč trend
Po analizi omenjenega svetovalnega podjetja se v regiji srednja in vzhodna Evropa s prekomerno telesno težo ali debelostjo sooča okoli 60 odstotkov odraslih, medtem ko evropsko povprečje znaša okoli 50 odstotkov.
Slovenija sicer v primerjavi z drugimi državami v regiji beleži nekoliko boljše rezultate, vendar trend ostaja zaskrbljujoč: do leta 2030 naj bi bilo približno 58 odstotkov odraslih prebivalcev prekomerno težkih ali debelih, okoli 21 odstotkov naj bi jih živelo z debelostjo.
V družbi tako opozarjajo, da debelost ni več le zdravstvena, ampak tudi ekonomska in družbena težava, saj povzroča izgubo produktivnosti, prezgodnjo umrljivost ter zvišuje stroške zdravstvenih sistemov. Tako naj bi bilo v Sloveniji ekonomsko breme debelosti leta 2020 ocenjeno na približno 1,23 milijarde dolarjev oziroma 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa naj bi se povečalo na približno 2,6 odstotka BDP, ugotavljajo pri Boston Consulting Group.
Trg vstopa v naslednjo fazo razvoja
Kot so izpostavili, je bila farmacevtska industrija v zadnjih letih priča prelomnemu razvoju zdravil, ki so prvotno nastala za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2. Ta zdravila danes dosegajo 15- do 25-odstotno zmanjšanje telesne teže. Globalni trg zdravil proti debelosti, vreden približno 30 do 50 milijard evrov, naj bi do leta 2030 narasel na 80 do 100 milijard evrov.
Po ugotovitvah Boston Consulting Group ta trg zdaj vstopa v naslednjo fazo razvoja, ki jo bodo zaznamovali večji dostopnost, obseg in dolgoročna vzdržnost. V prihodnjih letih se pričakuje tudi prihod generičnih različic zdravil, ki bodo omogočile širši dostop do terapij, hkrati pa povečale konkurenco in znižale cene.
To predstavlja priložnost za srednjo in vzhodno Evropo. Države v tej regiji imajo namreč močno tradicijo izdelovalcev generičnih zdravil in tako lahko odigrajo ključno vlogo pri prihodnji proizvodnji dostopnejših, kakovostnih generičnih različic teh zdravil, ocenjujejo v družbi.
Naša regija s potrebnim znanjem, ljudmi in infrastrukturo
Slovenija z družbama Lek in Krka, Madžarska z Egisom, Češka z Zentivo ter Hrvaška z družbami JGL, Pliva in Belupo že predstavljajo močno izvozno in razvojno bazo, ki bi lahko postala evropsko središče za proizvodnjo peptidnih učinkovin in naprednih farmacevtskih oblik, so zapisali.
“Naša regija ima znanje, ljudi in infrastrukturo, ki jih potrebujemo, da postanemo vodilno središče za razvoj in proizvodnjo naprednih generičnih zdravil proti debelosti. A da bi to dosegli, moramo združiti moči: industrija mora vlagati v sodobne zmogljivosti in tehnologije, vlade pa morajo oblikovati jasne in predvidljive okvirje za dolgoročne naložbe,” je ob tem poudarila generalna direktorica in partnerica pri Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen, piše STA.
