Po dveh letih znižanja med pandemijo se je davčna obremenitev plač v državah članicah OECD tudi lani nadaljevala z rastjo. Tako imenovani davčni primež – delež davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela za posameznika – se je leta 2024 zvišal v več kot polovici držav OECD, najbolj pa v Italiji in Sloveniji.
Kaj sploh je davčni primež?
Davčni primež meri, kolikšen delež delodajalec in delavec skupaj plačata v davkih in prispevkih od plače posameznika. Gre torej za skupno obremenitev dela, izraženo v odstotkih od celotnega stroška dela.
V povprečju 34,9 %, v Sloveniji kar 44,6 %
Za samskega delavca s povprečno plačo brez otrok je davčni primež v državah OECD lani znašal v povprečju 34,9 odstotka – rahlo več kot leto prej. V Sloveniji pa je znašal kar 44,6 odstotka, kar nas uvršča tik za prvih pet držav z najvišjo obremenitvijo dela (Belgija, Nemčija, Francija, Italija in Avstrija).
Največja rast v Italiji in Sloveniji
OECD je največjo rast davčnega primeža zabeležila v Italiji (+1,61 odstotne točke), takoj za njo pa je Slovenija (+1,44 odstotne točke). Pri nas je k povečanju prispevala uvedba pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih.
Družine nekoliko bolje od samskih – a Slovenija še vedno izstopa
Za družine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima je davčni primež v povprečju nižji – lani je v državah OECD znašal 29,5 odstotka. V Sloveniji pa se je ta delež znatno povečal, in sicer za skoraj 2 odstotni točki na 37,8 odstotka.
Tudi za družine z enim zaposlenim in dvema otrokoma je Slovenija nad povprečjem – z 32,2 % v primerjavi s povprečjem OECD, ki znaša 25,7 %.
Bruto plača po slovenski metodologiji
V Sloveniji bruto plača vključuje osnovno plačo za redno delo, nadure, različna nadomestila (za dopust, praznike, bolniško) ter dodatke (za minulo delo, stimulacije itd.). Ne vključuje pa izplačil, kot so regres za letni dopust, povračila za prehrano in prevoz, ki pri nas pogosto predstavljajo pomemben del plače in imajo ugodnejšo davčno obravnavo.
