Slovenija ne izstopa le po najnižji gospodarski rasti v regiji, temveč tudi po najvišji rasti števila stečajev, je razvidno iz analize družbe Coface. Ta podatek dodatno zaostruje vprašanje kondicije slovenskega gospodarstva, ki se po kovidnem obdobju in številnih izzivih še ni zares stabiliziralo.
Na Ministrstvu za pravosodje potrjujejo, da se število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami od leta 2023 znova povečuje, in to prvič po letu 2018. Podatke zbirajo o začetih stečajnih postopkih, in sicer ločeno za pravne osebe (predvsem gospodarske družbe) ter za fizične osebe, kamor spadajo potrošniki, zasebniki in samostojni podjetniki. Ob tem opozarjajo, da uradno ne zbirajo podatkov po dejavnostih ali regijah, zato natančne analize o panogah ali območjih z največ stečaji nimajo. Njihovi podatki so osredotočeni predvsem na spremljanje učinkovitosti sodnih postopkov.
Podatki med letoma 2019 in 2024 kažejo, da je bilo število začetih stečajnih postopkov razmeroma stabilno, a se je v letu 2023 prvič po 2018 znova začelo povečevati, predvsem pri stečajih nad pravnimi osebami.
Med leti 2019 in 2024 je bilo največ začetih stečajev nad mikro podjetji oziroma nad podjetji, katerih velikost ni bila vpisana v poslovni register. Ti primeri predstavljajo kar 95–97 % vseh stečajev nad pravnimi osebami.
“Glede na vrsto predlagatelja (dolžnik ali upnik) je bilo razmerje naslednje (iz grafa so izpuščeni podatki o stečajnih postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti iz prisilne poravnave ali prisilne likvidacije, ali pa gre za ponovno odločanje zaradi prehodne razveljavitve). Dodati je treba, da večina predlogov za začetek stečajev s strani upnikov je vloženih s strani Finančne uprave RS kot upnice,” so nam pojasnili z Ministrstva.
Stečaji srednjih podjetij so bili redki (skupno štirje od 2019), v letu 2023 pa je bil po dolgem času uveden tudi postopek nad eno veliko družbo.
Podatki, ki jih objavlja AJPES, se nekoliko razlikujejo, saj vključujejo tudi samostojne podjetnike. Slednji se sicer sodno obravnavajo kot osebni stečaji (dostopno na: Objave v postopkih zaradi insolventnosti).
“Podatki o številu začetih stečajnih postopkov, ki jih objavlja AJPES na svojih spletnih straneh, se nekoliko razlikujejo od podatkov, ki se obdelujejo na področju pravosodja in sodstva, ker podatki, objavljeni na AJPES, prikazujejo podatke o začetih stečajnih postopkih nad poslovnimi subjekti, ki pa poleg gospodarskih družb in drugih pravnih oseb vključujejo tudi samostojne podjetnike, katerih stečaj pa se v sodnem postopku obravnava v postopku osebnega stečaja,” pojasnjujejo z Ministrstva.
Kaj kažejo trendi pred kovidom in po njem?
Slika v zadnjih petih letih je naslednja:
- Pred epidemijo (do 2019): število stečajev je bilo stabilno ali v upadu.
- Med epidemijo (2020–2021): zaradi interventne zakonodaje in državne pomoči je število stečajev upadlo.
- Po epidemiji (2022–2024): trend se obrača in število začetih postopkov se povečuje, zlasti v letu 2023.
To potrjuje tudi analiza družbe Coface, po kateri je Slovenija vodilna v regiji po rasti števila stečajev, s kar 75-odstotnim povečanjem glede na leto prej.
Panoge in regije: podatkov (še) ni
Čeprav iz prakse mnogih podjetniških združenj in regionalnih gospodarskih zbornic izhaja, da so najbolj izpostavljene panoge gostinstvo, gradbeništvo in prevozništvo, na Ministrstvu za pravosodje teh podatkov uradno ne zbirajo.
Tudi regijska analiza ni mogoča, saj država podatkov o insolventnih podjetjih ne razvršča glede na statistične regije. Kljub temu se na terenu vse pogosteje omenja porast insolventnosti v industrijsko močnih območjih, kot so Štajerska, Pomurje in Zasavje.
Kaj botruje porastu? Stroški, pritiski in sistemske težave
Na vprašanje o razlogih za porast števila stečajev pravosodno ministrstvo odgovarja, da to presega njihove pristojnosti. Za analizo vzrokov, kot so visoki stroški dela, energetski pritiski, inflacija, finančna nedisciplina ali poslovni modeli brez dolgoročne vzdržnosti, smo se obrnili tudi na Ministrstvo za gospodarstvo, a odgovora z njihove strani do danes še nismo prejeli.
Gospodarska združenja medtem opozarjajo, da številna podjetja še danes čutijo posledice pandemije koronavirusa, obenem pa so se v zadnjih dveh letih znašla pod pritiskom višjih cen surovin, višjih plač in padca naročil, zlasti v izvozu.
Kakšne ukrepe ima v pripravi država?
Na pravosodnem ministrstvu trenutno ne pripravljajo konkretnih ukrepov za podporo podjetjem v težavah, saj to ni v njihovi pristojnosti.
“Ministrstvo za pravosodje, kot resorno pristojno za področje pravosodja, podatke, ki jih prejme s strani sodstva, obdeluje predvsem z vidika spremljanja poteka in učinkovitosti vodenja sodnih postopkov. Ministrstvo za pravosodje podatkov o stečajnih postopkih ne prejme in ne obdeluje glede na panoge oziroma dejavnosti stečajnih dolžnikov in tudi ne glede na statistično regijo, v kateri ima sedež stečajni dolžnik, prav tako tudi ne glede na primerjavo z ostalimi državami članicami EU,” so nam še dodatno pojasnili.
Kot omenjeno že prej, večina predlogov za začetek stečajev prihaja s strani Finančne uprave RS kot upnice, kar kaže tudi na problem dolgov do države. Na to, kakšni ukrepi, če sploh, bodo sprejeti za omilitev vala insolventnosti, z Ministrstva za finance nismo prejeli konkretnega odgovora. “Glede na to, da je bilo po podatkih AJPES število stečajev v Sloveniji leta 2024 pod povprečjem zadnjih 10 let, število registracij pravnih enot pa nad povprečjem, lahko trdimo, da dinamika stečajev in registracij pravnih enot v Sloveniji kaže na normalno preoblikovanje gospodarstva. (Zanimivo je tudi, da je bilo pri nas na letni ravni največ stečajev v obdobju 2017–2019, torej v času zelo visoke gospodarske rasti),” so le odgovorili.
