Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je poslabšala gospodarske obete za Slovenijo. Napoved rasti za letos je znižala z 1,6 na 0,9 odstotka, za leto 2026 pa z 2,4 na 2,3 odstotka. Za 2,3 odstotka naj bi se BDP okrepil tudi leta 2027. Rast bo sicer poganjalo domače povpraševanje, v najnovejšem poročilu ugotavlja OECD.
Letos padec izvoza
Kot navaja organizacija, je v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta prišlo do padca izvoza, ki se je močno odrazil na gospodarski aktivnosti. Ta se je v tretjem četrtletju medletno okrepila za le 0,8 odstotka. Rast bi bila še šibkejša, če ne bi bilo domačega povpraševanja, temelječega na naložbah in porabi za poplavno obnovo.
Presežno povpraševanje na trgu dela – brezposelnost je bila septembra le 3,1-odstotna – je po navedbah OECD skupaj s plačno reformo v javnem sektorju v prvi polovici leta povzročil 7,2-odstotno medletno nominalno rast plač.
Rast plač je imela za posledico skok cen storitev, ki so se oktobra medletno podražile za 3,7 odstotka. Skupna medletna inflacija je s 3,1 odstotka odražala tudi višje cene hrane in energije. Realna rast plač je presegla rast produktivnosti dela in dodatno otežila konkurenčnost, so nanizali v organizaciji.
Pričakujejo nadaljnjo močno rast plač
V prihodnjih dveh letih pa bo rast BDP pospešila, so napovedali. Do okrepitve naj bi prišlo zaradi povečane zasebne potrošnje. V tej luči pričakujejo nadaljnjo močno rast plač zaradi razmer na trgu dela oz. pomanjkanja kadra. Pritisk na plače bo inflacijo v letih 2026 in 2027 po njihovih navedbah ohranil nad dvema odstotkoma.
Pričakujejo tudi postopno okrevanje izvozno usmerjenih sektorjev. Naložbe naj bi se zaradi povečanega tujega povpraševanja, ugodnih finančnih razmer, obnove po poplavah in sredstev EU okrepile.
Med tveganji za rast so v OECD omenili šibkejše povpraševanje evropskih trgovinskih partneric in višjo inflacijo zaradi močnejše rasti plač od pričakovane. Na pozitivni strani bi lahko večja vključitev starejših delavcev na trg dela in priseljevanje zmanjšala pritiske na plače in spodbudila konkurenčnost.
Zmanjšanje davčne obremenitve dela bo podprlo gospodarsko rast
Dotaknili so se še fiskalne politike. Kot so napovedali, bo ta do leta 2027 verjetno v splošnem ostala nevtralna. Izdatki za obrambo se bodo z 1,4 odstotka BDP letos prihodnje leto povečali na 1,8 odstotka. Financirani bodo z dolgom. “Financiranje dodatnih obrambnih izdatkov z zmanjšanjem porabe drugje bi pomagalo zagotoviti fiskalno vzdržnost,” so poudarili.
Ocenili so še, da bi zmanjšanje davčne obremenitve dela, ki bi se ga financiralo z večjo potrošnjo in obdavčitvijo nepremičnin, podprlo gospodarsko rast. V tej luči so omenili uvedbo neobdavčene in neoprispevčene obvezne božičnice, na podlagi katere pa bo manj javnofinančnih prihodkov in več javnofinančnih odhodkov.
Svetujejo tudi poenostavitev administrativnih postopkov na področju izdajanja dovoljenj, kar da bi ugodno vplivalo na naložbe, piše STA.
