Analiza podatkov Erarja razkriva, da v Sloveniji davčni dolg ni osamljen primer, temveč sistemska težava. Dolgovi presegajo več milijard evrov, med dolžniki pa prevladujejo podjetja v stečaju, gradbeniki in podjetja brez davčnih obračunov.
Slovenija ima več kot 650.000 evidentiranih davčnih dolžnikov, kažejo podatki aplikacije Erar, ki jo upravlja Komisija za preprečevanje korupcije v sodelovanju z AJPES-om in FURS-om. Dolgovi segajo od nekaj tisočakov do več deset milijonov evrov, pri čemer so nekatere gospodarske družbe dolžnice že več let, številne med njimi pa so že v stečajnem postopku ali ne predložijo davčnih obračunov.
Davčni dolg ni anomalija, ampak množični pojav
Po trenutnih podatkih je v Sloveniji 651.964 aktivnih zapisov o davčnih dolžnikih. Največ dolžnikov – kar 163.235 – ima obveznosti v višini od 10.000 do 30.000 evrov. Sledi jim kategorija dolga med 5.000 in 10.000 evrov (105.800 primerov), nato pa dolžniki z zneski do 300.000 evrov.
Presenetljivo visoko je tudi število subjektov, ki niso predložili davčnega obračuna – takih je kar 82.567.
Skrajni primeri: dolgovi nad 20 milijonov evrov
V najbolj problematični kategoriji – nad 20 milijonov evrov dolga – je evidentiranih 19 dolžnikov. V kategoriji od 1 do 10 milijonov evrov pa jih je še 21.353. Ti podatki kažejo na sistemsko dolgotrajne in pogosto nerešljive primere, ki se vlečejo tudi desetletje ali več.
Največ dolga v stečajnih podjetjih
Podrobnejši vpogled v seznam razkriva, da je med dolžniki veliko podjetij v stečaju, ki jim dolgov kljub izbrisom iz registra ni uspelo poravnati:
- H2O Skupina d.o.o. – v stečaju: dolg med 500.000 in 1.000.000 evrov
- Panta-Rina d.o.o. – v stečaju: prav tako dolg v isti kategoriji
- Miroko d.o.o. – v stečaju: med 30.000 in 50.000 evrov
- Progress Bau d.o.o. – v stečaju: ni predložil davčnega obračuna, dolg 2.294,11 €
Pogosto so to gradbena podjetja ali podizvajalci, ki so propadli ob večjih investicijskih ciklih ali zaradi insolventnosti.
Podjetja brez davčnih obračunov kot tihi dolžniki
Ena od najzaskrbljujočih kategorij so podjetja, ki niso oddala davčnega obračuna, kar pomeni, da država ne more natančno oceniti višine dolga. Primeri:
- TRIO M d.o.o.
- GEOPRO d.o.o.
- ACR d.o.o. – v stečaju
- Progress Bau d.o.o. – v stečaju
Gre za več tisoč subjektov, ki so v sivem območju, bodisi zaradi namernega izogibanja poročanju ali zaradi sistemskih lukenj v nadzoru.
Davčni dolžniki so simptomi globljih problemov
Razširjenost davčnega dolga v gospodarstvu kaže na večslojni problem:
- Slabo vodenje podjetij in prezadolženost
- Ohlapen nadzor in neodzivnost institucij
- Dolgotrajni sodni postopki in neučinkovita izterjava
- Neprilagojeni zakonodajni okvirji pri insolventnosti
Dodatno pa sistem omogoča, da lahko isti lastniki odprejo nova podjetja, kljub temu da so prejšnja že končala v stečaju z dolgovi.
Kdo so največji dolžniki?
Statistika omogoča pogled v trende:
- Med dolžniki so logistična podjetja (npr. Sara Transport d.o.o.), podjetja za tehnične storitve, gradbeniki in svetovalne firme.
- Praktično vsi visoki dolgovi so povezani s podjetji v stečaju, kjer je poplačilo FURSu skoraj nično.
Zakonodajni okvir in (ne)moč države
FURS ima pristojnost za izterjavo davkov, vendar je ta v praksi omejena:
- ob stečajih pogosto ni več premoženja za unovčenje,
- dolgotrajni sodni postopki pomenijo, da se dolgovi prenesejo na proračunski strošek,
- pri manjših zneskih izterjava ni ekonomsko upravičena.
Vse to ustvarja permanentno breme za davkoplačevalce, saj je dolg nenazadnje javni denar, ki ga država ne izterja.
Vsaka neplačana obveznost namreč pomeni manj sredstev za šolstvo, zdravstvo, infrastrukturo in druge javne storitve. Zato mora država – zlasti ob javni dostopnosti orodij, kot je Erar – narediti nove korake k večji odgovornosti, transparentnosti in izterjavi.
