Bonitetna agencija Fitch je v petek zvišala bonitetno oceno Slovenije z A na A+ in ji pripisala stabilne obete, so sporočili z ministrstva za finance. “Po spomladanskem izboljšanju obetov, zdajšnje zvišanje bonitetne ocene samo še potrjuje zaupanje v Slovenijo,” so poudarili. Gre za tretje zvišanje bonitetne ocene v zadnjih desetih letih.
Kot so v objavi na spletni strani vlade zapisali na ministrstvu, je Fitch obete za Slovenijo izboljšal zaradi napredka na več področjih.
Posebej so omenili javne finance, ki “že nekaj časa izkazujejo dobre rezultate”.
Kot so navedli na ministrstvu, bonitetna agencija predpostavlja, da bo Slovenija še naprej vzdrževala uravnoteženi saldo javnih financ, ki bo podprlo nadaljnjo zniževanje dolga ob vzdrževanju visokih likvidnostnih rezerv. Javni dolg se je namreč znižal z 80,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2020 na 66,6 odstotka v letu 2024 in agencija predvideva nadaljnje zniževanje na 60 odstotkov do leta 2029.
Likvidnostne rezerve kot varovalka
Velike likvidnostne rezerve predstavljajo pomembno varnostno rezervo. Po mnenju bonitetne agencije se preudarno upravljanje z dolgom zrcali v razpršenosti vlagateljev, daljši povprečni ročnosti (devet let) ter nizkih stroških servisiranja dolga.
Kot so poudarili na ministrstvu, agencija prepoznava “jasen napredek pri strukturnih reformah” v tej vladi, ki znižujejo pritisk na javne finance zaradi staranja prebivalstva na srednji in dolgi rok.
lahko po mnenju agencije Slovenija med drugim pohvali tudi z odpornim gospodarstvom,” so zapisali.
Po mnenju agencije je upočasnitev gospodarske rasti v letošnjem letu zgolj prehodna in predvideva stabilno zmerno rast v naslednjih dveh letih pri okoli dveh odstotkih.
Na ministrstvu so ob tem spomnili, da je agencija Fitch Sloveniji v zadnjih desetih letih dvakrat zvišala bonitetno oceno, in sicer leta 2016 z BBB+ na A- in leta 2019 z A- na A.
Enako oceno kot Slovenija imajo še Francija, Belgija, Estonija in Malta.
Prihodnje spremembe bonitetne ocene bodo v veliki meri odvisne od gibanja razmerja med dolgom države in BDP na srednji rok, kar bo zaznamovala predvsem usmeritev fiskalne politike ter trajnostni trendi gospodarske rasti, so še zapisali na ministrstvu.
a občutnejša potresa: V večernih urah so se v Sloveniji dvakrat tresla tla
