Predstavljajte si, da potrebujete nujno popravilo električne napeljave. Kličete tri različne mojstre in vsi imajo čas šele čez mesec dni, ali pa sploh ne dvignejo telefona. Po drugi strani pa v kavarnah srečujete mlade diplomante, ki že mesece iščejo svojo prvo zaposlitev.
“Preveč” družboslovcev?
Slovenska izobraževalna struktura je že dolgo v kroničnem neskladju s potrebami trga dela. Vprašanje ni le, zakaj imamo preveč družboslovcev, ampak predvsem, zakaj smo kot družba izgubili spoštovanje do tehničnih in obrtnih poklicev.
Desetletja smo živeli v prepričanju, da je univerzitetna diploma edina zagotovitev za varno in uspešno prihodnost. Starši so svoje otroke usmerjali stran od proizvodnih hal in delavnic, v smeri, ki so obljubljale delo v pisarnah. Poklicne šole so dobile neupravičen sloves “druge izbire” za tiste, ki niso zmogli gimnazije. Ta kulturna stigmatizacija je pripeljala do tega, da imamo danes na trgu dela na tisoče komunikologov, sociologov in politologov, ki se borijo za redka delovna mesta, medtem ko podjetja obupano iščejo varilce, strugarje, električarje in gradbince.
Obrtniki niso le fizični delavci
Druga velika zmota je predstava o obrtniku kot o nekom, ki le fizično gara. Danes je slika povsem drugačna. Sodobna obrt zahteva visoko mero tehničnega znanja. Avtomehanik ne “šraufa” več le po občutku, temveč uporablja zapletene računalniške diagnostične sisteme. Električarji upravljajo z avtomatizacijo pametnih hiš. Pomanjkanje teh kadrov neposredno zavira gospodarsko rast Slovenije.
Rešitev se skriva v…?
Rešitev ne leži v prisilnem zmanjševanju vpisa na fakultete, temveč v dvigu ugleda poklicnih smeri. Obrtnike moramo začeti ceniti kot ključne člane družbe, saj je njihovo znanje redko in zato dragoceno. Hkrati mora izobraževalni sistem tesneje sodelovati z gospodarstvom, da mladi pridobijo veščine, ki so na trgu zares potrebne.
Država na tem mestu že poskuša zagotoviti večje zanimanje za poklice, ki so pogosto manjkrat izbrani za prvotno izbiro dijakov. To ji uspeva predvsem s štipendijo za deficitarne poklice. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije izpostavlja, da so “štipendije za deficitarne poklice namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalce.”
Letošnji nabor deficitarnih poklicev vključuje:
- izdelovalec kovinskih konstrukcij,
- inštalater strojnih inštalacij,
- oblikovalec kovin-orodjar,
- strojni mehanik,
- avtokaroserist,
- pek,
- mesar,
- geostrojnik rudar,
- tapetnik,
- papirničar,
- steklar,
- kamnosek,
- zidar,
- klepar-krovec,
- izvajalec suhomontažne gradnje,
- tesar,
- slikopleskar-črkoslikar,
- pečar – polagalec keramičnih oblog,
- gospodar na podeželju,
- vrtnar,
- cvetličar,
- hortikulturni tehnik,
- gozdar,
- gastronom hotelir,
- dimnikar,
- tehnik steklarstva,
- geotehnik.
