Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje je v začetku letošnjega leta v osnovnih šolah primanjkovalo skoraj 1.850 učiteljev. Številke pa so po mnenju ravnateljev v resnici še precej višje, saj večina šol zaposluje tudi kader brez ustrezne izobrazbe.
“Stanje je podobno kot lani,” je za N1 povedala Mojca Mihelič, predsednica združenja ravnateljev. Po njihovih ocenah od vrtca do srednje šole primanjkuje več kot 7.000 zaposlenih. Dodala je, da se letos zaznava še nekoliko več upokojitev, kar je bilo pričakovano.
Manjkajo predvsem učitelji matematike, angleščine in slovenščine
Tudi analiza ministrstva kaže na zaskrbljujoče razmere. Na 360 osnovnih šolah je bilo januarja 305 nezasedenih mest, več kot tisoč učiteljev pa ni imelo ustrezne izobrazbe. Skoraj 80 odstotkov osnovnih šol je poročalo, da zaposluje vsaj enega učitelja brez ustrezne usposobljenosti.
Kot so pojasnili na ministrstvu, šole vrzeli zapolnjujejo z nadurami, prerazporejanjem dela, zaposlovanjem upokojencev ali študentov. Največ ur brez strokovne usposobljenosti se trenutno izvaja pri matematiki, slovenščini in angleščini.
Velik izziv predstavlja tudi odhajanje učiteljev, tako v pokoj kot iz sistema. Lani se jih je upokojilo več kot tri odstotke, številni mlajši pa po nekaj letih šolstvo zapustijo. Kot so zapisali na ministrstvu, to vodi v preobremenjenost tistih, ki ostajajo, in slabša kakovost pouka. “Primanjkljaj bo trajal še nekaj let,” opozarjajo.
Prvič priznavajo, da se bodo razmere še poslabšale
Glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj je za N1 povedal, da analizo ministrstva pozdravlja, saj ta prvič jasno priznava, da se bodo razmere poslabšale: “Kaže se, da se bodo škarje odpirale, saj prihaja val upokojitev. Pokazalo se je tudi to, na kar opozarjamo že dlje časa: ljudje odhajajo po nekaj letih dela v šolstvu.”
Čeprav ministrstvo navaja številne ukrepe, od štipendiranja do ponovnega vključevanja upokojencev, Štrukelj meni, da niso dovolj učinkoviti. Kot je dodal, se na nekaterih šolah še vedno dogaja, da učitelje zaposlijo le za deset mesecev in jim poleti prekinejo pogodbo, kar je označil za neodgovorno.
Potrebna širša politična volja
“Politika se tega problema ne loteva dovolj resno,” je še opozoril Štrukelj in poudaril, da bi moralo biti šolstvo prioriteta celotne vlade. “Šolstvo je za to državo, ki nima naftnih vrelcev in zlata, ključnega pomena.”
Miheličeva pa je nekoliko bolj optimistična. Za N1 je povedala, da na razpise vendarle prihaja več prijav, premier pa ravnatelje vse pogosteje vabi na pogovore. Sama to vidi kot pozitiven premik. “Celostni pristop k reševanju problema, ki smo ga po kosih počasi zavozili,” zaključuje.
