Slovenija se ponaša z bogato grajsko dediščino, ki sega od mogočnih gradov do razvalin. Z Moniko Klinc, direktorico Javnega Zavoda Belana, ki upravlja z gradom Borl v Halozah, smo se pogovarjali o potencialu slovenskih gradov ter njihovem potencialu za razvoj slovenskega turizma.
Za začetek pa – koliko gradov ima Slovenija?
V knjigi z naslovom Vsi slovenski gradovi je Ivan Jakič že leta 1997 opisal 920 zgradb – tako tistih, ki so ohranjene še danes, kot take, ki so ostale le še v obliki razvalin. V svojem delu pa se dotakne tudi tistih, ki so že izginile. Od teh stavb jih je 329 opredeljenih kot grad.
Obnova slovenskih gradov – izziv ali priložnost?
Slovenija ima sicer že dobro razvito turistično podobo – narava, kulinarika, tudi kraji z gradovi predstavljajo uspešno zgodbo. Seveda pa bi obnova gradov predstavljala mnoge izzive – za občine bi predstavljala finančno breme, postopki pa bi bili dolgotrajni.
Kljub temu pa obstajajo prakse v slovenskem prostoru, ki kažejo, da obnova gradu ni popolna izguba časa, denarja in investicij. Lep primer tega je na primer grad Borl, ki je od prenove aprila 2024 ponovno odprt za javnost. Po poročanju ptujinfo, je v obdobju enega leta od odprtja grad obiskalo skoraj 5.000 ljudi. V tem času je bilo izvedenih skoraj 50 turističnih vodenj, večinoma v slovenskem jeziku. Posledično dolgo zaprt grad danes prispeva k večjemu razvoju in prepoznavnosti Haloz.
Kaj so največji izzivi?
Kot nam je pojasnila Monika Klinc, direktorica Javnega zavoda Belana Cirkulane, ki upravlja z gradom, največji zalogaj predstavljajo vzdrževalni stroški. Izziv pa je tudi kreativno kreiranje vsebin, kot so dogodki, priredite, zbirke, razstava in ostala ponudba. Le-ti morajo biti vedno povezani z željami obiskovalcev ter lokalne skupnosti.
Turistični potencial
Grad Borl ima izjemen potencial za razvoj turistične ponudbe Haloz, saj od nekdaj velja za vstopno točko v ta bogati vinorodni del Slovenije.
Kot nadaljuje, ima grad tudi “izjemen multiplikativen učinek na okolico in ustvarja povezanost med ponudniki kulinarike in dediščine. Strateška pozicija in bogata zgodovina nas povezuje s sosednjimi mesti, bližnjo Hrvaško in Avstrijo.
Načrti za prihodnost
Direktorica Javnega zavoda Belana Cirkulane nadaljuje, da bi v prihodnje želeli grad obogatiti z razstavo o bogati zgodovini dvorca in naravni dediščini Haloz. “V prireditveno dejavnost in poročna slavja že sedaj veliko vlagamo. Trenutna prizadevanja so povezana predvsem z nadaljnjo obnovo grajske terase in prostorov namenjenih gostinsko kulinarični ponudbi ali nočitvam.”
Prihodnost slovenskih gradov
“Gradovi hranijo v sebi bogate sledove naše dediščine, prav tako pa so umeščeni v lepše dele pokrajine z razgledi. Zato imajo velik potencial, da preko atraktivnih vsebin postanejo zelo pomembni prostori povezani s turizmom, kulturo in razvojem kraja”, nadaljuje in zaključi z mislijo,
Zdi se mi, da imamo še zmeraj veliko prostora pri povezovanju gradov in vsebin v njih v smislu strokovnega dela, pretoka obiskovalcev ter kulturnih vsebin.”
