V Sloveniji se ravno sedaj razvija prihodnost kmetijstva. Slovenski strokovnjaki v okviru evropskega projekta Green.Dat.AI preizkušajo, kako lahko umetna inteligenca (UI) kmetom olajša delo, poveča pridelek in hkrati zmanjša obremenitev za okolje. Kako blizu smo resnično pametnemu kmetovanju? O tem smo se pogovarjali strokovnjakom, Tomažem Bokanom iz ITC – Inovacijsko tehnološkega grozda Murska Sobota.
Manj emisij, več pridelka: Kaj je smisel projekta Green.Dat.AI?
Glavni cilj projekta je preprost, a revolucionaren: razviti nove, energetsko učinkovite načine uporabe umetne inteligence, ki bodo pospešili digitalizacijo in pomagali pri zeleni preobrazbi. Projekt ne sprašuje, ali bi morali uporabljati UI, ampak: “Kako uporabljati umetno inteligenco in velike podatkovne prostore na način, ki ne povečuje porabe energije in negativnega vpliva na podnebje, temveč ga zmanjšuje.”
Kot pojasnjuje Tomaž Bokan, je to za kmetijstvo izjemno pomembno: “Ta sektor stoji pred dvojnim izzivom – povečati produktivnost in ob tem zmanjšati vpliv na okolje.” Uporaba digitalnih orodij in umetne inteligence lahko kmetom pomaga pri natančnem gnojenju, varčni rabi vode in fitofarmacevtskih sredstev ter zgodnjem odkrivanju bolezni in škodljivcev. To pomeni nižje stroške in manj emisij. Na tak način kmetovanje postane bolj trajnostno, donosno in odpornejše.
Kar bi nekoč izgledalo kot znanstvena fantastika, je danes tukaj
Si predstavljate, da vam računalnik pove, kdaj in koliko zaliti ali gnojiti? Ali da sam zazna bolezen na rastlini, še preden jo vidite? To ni znanstvena fantastika. Sistem s pomočjo satelitskih posnetkov in dronov hitro zazna problematična področja in tako omogoči hitro ukrepanje. Poleg tega lahko na podlagi vremenskih podatkov in rasti pridelkov napove najboljši čas za žetev in določi optimalno zaporedje žetve.
“Traktorji in stroji z vgrajeno umetno inteligenco delujejo natančneje in bolj varčno. Vse to pomeni manj stroškov, več pridelka in hkrati manjši vpliv na okolje.“
Platforma MyFarm: Od polja do podatkov v krajšem času
V okviru projekta se nadgrajuje platforma MyFarm, ki je zasnovana kot digitalni pomočnik za vsakega kmeta. Platforma avtomatsko združuje podatke iz javnih in uradnih baz, senzorjev na kmetiji in satelitskih posnetkov, s čimer kmetu prihrani čas.
Trenutno se preizkušajo tri ključne funkcionalnosti:
- Pametni načrti za gnojenje: Sistem na podlagi preteklih podatkov samodejno pripravi gnojilne načrte, ki jih kmet samo pregleda in potrdi. Nič več ročnega vnašanja!
- Zgodnje odkrivanje težav: Platforma s pomočjo satelitov zazna področja, ki odstopajo od povprečja in so lahko ogrožena, kar kmetu omogoči, da ukrepa pravočasno.
- Optimizacija žetve: Sistem analizira posnetke, določi zrelost pridelkov in določi optimalen čas žetve ter zaporedje parcel.
Najpomembneje pa je, da kmet ostaja lastnik svojih podatkov. Sami se odločajo, ali in komu jih bodo posredovali, kar zagotavlja popolno zasebnost.
Pot v dostopnejšo prihodnost za vsakega kmeta: Združevanje znanja in potreb
Seveda, prenos znanja med raziskovalci in kmeti ni enostaven. Kot pravi Bokan, “Naše poslanstvo je združevati akademsko znanje in raziskovalno delo z dejanskimi potrebami končnih uporabnikov.”
Projekt Green.Dat.AI je le začetek. Po njegovem zaključku nameravajo nadaljevati z razvojem tistih rešitev, ki se bodo izkazale za najbolj učinkovite in uporabne. S tem želijo zagotoviti, da bodo rezultati dostopni in koristni za celotno slovensko kmetijstvo.
