Rezultati ameriških učencev so letos sprožili val zaskrbljenosti. Nacionalni preizkusi v ZDA so pokazali, da so dosežki pri matematiki in branju na zgodovinsko najnižji ravni. Skoraj polovica maturantov ne dosega niti osnovnih standardov matematike, kar pomeni, da ob koncu srednje šole niso sposobni samostojno uporabljati statističnega sklepanja ali brati grafov. Podobno velja za branje, saj je skoraj 30 odstotkov dijakov pod osnovno ravnjo razumevanja besedil.
Raziskovalci opozarjajo, da trend padanja rezultatov ni posledica zgolj pandemije covida-19, temveč sega več kot desetletje nazaj. Najbolj zaskrbljujoče je, da se okrevanje, ki so ga pričakovali, še vedno ni začelo. Stabilne rezultate beležijo le najboljši učenci, medtem ko je razkorak med najboljšimi in najslabšimi vse večji.
Pri nas rezultati precej drugačni
Slovenski rezultati na maturi in nacionalnem preverjanju znanja so precej drugačni.
- Splošna matura 2025: opravilo jo je 91,8 % dijakov, kar je skoraj identično kot prejšnja leta. Zlatih maturantov je bilo 315, nekoliko manj kot lani, a trend ostaja stabilen.
- Poklicna matura: opravilo jo je 88,9 % kandidatov, kar je za 1,4 odstotne točke manj kot leto prej, a še vedno v okviru povprečja.
Nacionalno preverjanje znanja (NPZ): rezultati osnovnošolcev so primerljivi z dolgoletnim povprečjem. Odstopanja so se pojavila le pri manjših skupinah (italijanščina, nemščina), a splošna slika ostaja enaka – večjih zdrsov ni.
Pristojni poudarjajo, da sistem zunanjega preverjanja znanja v Sloveniji ostaja stabilen, rezultati pa so predvidljivi in primerljivi z mednarodnimi standardi.
Svetovni trendi: stagnacija in počasno nazadovanje
Na svetovni ravni raziskave, kot je PISA, že več let kažejo, da se v številnih državah razvitega sveta rezultati pri matematiki in branju ne izboljšujejo, temveč stagnirajo ali rahlo upadajo. Posebej skrb vzbujajoč je podatek, da so generacije, rojene po letu 2000, pri reševanju kompleksnih nalog pogosto manj uspešne kot generacije pred njimi. Razlogi so različni, od sprememb v načinu poučevanja do večje vloge digitalnih motilcev in zmanjšane koncentracije.
Upadajo mentalne sposobnosti?
Strokovnjaki opozarjajo, da ne gre za »upad mentalnih sposobnosti« v biološkem smislu, temveč za kombinacijo družbenih, tehnoloških in izobraževalnih dejavnikov.
V ZDA je pomemben vpliv imela neenakost v dostopu do kakovostnega izobraževanja.
V Evropi, tudi Sloveniji, se soočamo z vprašanjem, kako motivirati učence za globlje razumevanje in reševanje zahtevnejših nalog.
Svetovna raziskava PISA kaže, da digitalizacija sicer prinaša nova znanja, a hkrati zmanjšuje čas, ki ga mladi posvečajo branju daljših besedil ali sistematičnemu učenju matematike.
