Evropa se vse bolj razdvaja med tiste, ki si lahko privoščijo luksuzne počitnice, in tiste, ki si ne morejo privoščiti niti tedenskega oddiha. Po zadnjih podatkih Eurostata in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) je kar 42 milijonov zaposlenih v EU, torej 15 % vseh, v lanskem letu poročalo, da si ne morejo privoščiti enotedenskega dopusta zunaj doma.
V državah z najmočnejšim gospodarstvom, torej v Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji, je takih delavcev več kot pet milijonov na državo. Najhuje je v Romuniji, kjer si dopusta ne more privoščiti kar 32 % zaposlenih, visoki deleži so tudi na Madžarskem, Portugalskem in v Bolgariji. Skandinavske države in Nizozemska pa ostajajo svetla izjema s samo 5-7 % delavcev v tovrstni “dopustni revščini”, poroča portal Euronews.
Esther Lynch iz ETUC opozarja, da gre za simptom poglabljanja neenakosti: “Gospodarska rast v Evropi je že dolgo neuravnotežena, kar vodi do tega, da dopust postaja luksuz, namesto da bi bil pravica vseh zaposlenih.” V treh letih je število delavcev, ki si ne morejo privoščiti dopusta, naraslo za poldrugi milijon.
Razkorak se veča tudi v Sloveniji
Čeprav je v Sloveniji, po podatkih SURS, kar 79 % prebivalcev lani ocenilo, da si lahko privoščijo enotedenske počitnice, so dejanski podatki drugačni. Vsaj eno zasebno potovanje je opravilo le 63 % prebivalcev, finančne težave pa ostajajo glavni razlog za odpoved dopustovanj. Dr. Ljubica Knežević Cvelbar s fakultete za ekonomijo je za portal N1 opozorila, da inflacija ne vpliva enako na vse sloje: “Ranljive skupine si kljub statistiki težje privoščijo dopust, zato je treba podatke brati previdno.” Srednji razred ima v Sloveniji namreč omejene dohodke, med 983 in 2458 evrov mesečno, kar ob visokih cenah dopustovanja hitro postane premalo za oddih, sploh za družine.
Cene počitnic na Hrvaškem, ki ostaja prva izbira Slovencev, pa so prav tako poskočile. Dvotedenski dopust v apartmaju ob morju za štiričlansko družino stane od 2000 do 4000 evrov, hotelski oddih pa tudi do 11.000 evrov. Kot je za HRT pojasnil Bernard Zenzerović iz hrvaškega združenja hotelirjev, letos pričakujejo še dodatne podražitve, skladne z inflacijo.
Od sindikalnih počitnic do luksuza za elito
V preteklosti so, po poročanju portala N1, sindikalne kapacitete omogočale počitnice širokemu krogu delavcev. Po drugi svetovni vojni so podjetja gradila počitniške domove doma in na Hrvaškem, kjer je bilo sindikalnih ležišč pred osamosvojitvijo več kot 150.000.
Takrat je država aktivno spodbujala dopustovanje kot del delavske pravice in sredstvo za večjo produktivnost.
Danes pa so sindikalne kapacitete večinoma razprodane, trg je prepuščen logiki kapitala. Hotelirji na Hrvaškem delujejo sezonsko, cene so visoke, ponudba pa vse bolj luksuzna. Po podatkih dr. Knežević Cvelbar je danes 90 % Evropejcev, ki dopustujejo znotraj Evrope, kar krepi pritiske na cene, še posebej na Jadranu.
Čustva pred razmislekom
Kljub podražitvam Slovenci ostajamo zvesti Hrvaški, pri čemer naše odločitve pogosto vodi nostalgija in čustva, ne pa racionalni premislek, poudarja dr. Knežević Cvelbar. V Sloveniji še vedno velik delež prenočuje pri prijateljih in sorodnikih (tretjina), ali pa v lastnih počitniških objektih (petina).
Vse bolj opazna postaja tudi dvojnost trga: na eni strani vse več ljudi dopustuje bližje domu, na drugi pa raste povpraševanje po luksuznih in superluksuznih počitnicah. Tako se vračamo k stanju pred desetletji, ko so si počitnice lahko privoščili le premožnejši, množičnost in dostopnost pa ostajata izziv za politiko in sindikate, ki pozivajo k implementaciji Direktive o minimalni plači in ukrepom za spodbujanje kakovostnih zaposlitev.
