Ameriško sodišče za mednarodno trgovino je v sredo soglasno razveljavilo vse tako imenovane vzajemne carine, ki jih je predsednik Donald Trump uvedel 2. aprila, na dan, ko je simbolično razglasil “dan osvoboditve ZDA”. Sodniki so presodili, da je Trump s tem ukrepom presegel svoja zakonska pooblastila. Bela hiša se je na odločitev že pritožila.
Trumpovo sklicevanje na zakon iz leta 1977 padlo v vodo
Trump je carine utemeljil z zakonom o predsednikovih mednarodnih posebnih gospodarskih pooblastilih iz leta 1977, z obrazložitvijo, da veliki zunanjetrgovinski primanjkljaji predstavljajo izredne razmere.
Sodišče pa tega ni sprejelo. Ugotovilo je, da lahko o tovrstnih carinah odloča zgolj kongres in ukazalo vladi, naj vrne vse že zbrane carine. Sodba nalaga, da mora postopek uradne ukinitve potekati v desetih dneh, čeprav je večina carin že začasno ukinjenih.
Tožba malih podjetij, podprta s konservativnimi argumenti
Trumpove ukrepe je izpodbijala skupina petih manjših podjetij, ki jih je zastopala skupina konservativnih pravnikov. “Njegove izredne razmere so plod njegove domišljije. Trgovinski primanjkljaji, ki vztrajajo že desetletja brez povzročanja gospodarske škode, niso izredne razmere,” navaja tožbo televizija ABC.
Tožba je bila sicer sprva vložena na Floridi, nato pa prenesena na sodišče za mednarodno trgovino v New Yorku.
Bela hiša: Sodniki nimajo zadnje besede
Trumpova administracija se je na sodbo ostro odzvala. “Neizvoljeni sodniki ne morejo odločati o tem, kako pravilno obravnavati izredne razmere v državi. Predsednik Trump je obljubil, da bo Ameriko postavil na prvo mesto, vlada pa je zavezana, da bo uporabila vse vzvode izvršne oblasti za reševanje te krize in ponovno vzpostavitev ameriške veličine,” je izjavil pomočnik tiskovne predstavnice Bele hiše Kush Desai.
Trump sicer ohranja nekaj manevrskega prostora – sodba dopušča možnost začasnih 15-odstotnih carin za 150 dni, skladno s 122. členom zakona o mednarodni trgovini iz leta 1974, poroča CBS.
Nekatere carine vendarle ostajajo
V veljavi ostajajo carine, ki jih je Trump uvedel na podlagi 232. člena zakona o širitvi trgovine iz leta 1962 – to vključuje 25-odstotne dajatve na uvoženo jeklo, aluminij in večino avtomobilskih delov. Te carine so vezane na ocene ministrstva za trgovino glede tveganja za nacionalno varnost.
