Državni zbor je julija letos po več kot tridesetih letih sprejel nov Zakon o visokem šolstvu. Gre za zakon, ki nadomešča staro ureditev z vrsto novel in prinaša pomembne spremembe na področju financiranja, akreditacije in avtonomije univerz. Vendar pa je v vrstah zasebnih visokošolskih zavodov povzročil veliko nezadovoljstva.
Na seji Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, pa tudi v kasnejših javnih odzivih, sta bili med najglasnejšimi kritiki predstavnici dveh pomembnih mariborskih institucij – dr. Barbara Toplak Perović, predsednica Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov in glavna tajnica Alma Mater Europaea, ter Jasna Baloh Dominko, direktorica DOBA Fakultete.
“Zakon krepi monopol javnih ustanov”
Polona Baloh Kremavc, direktorica študijskih programov DOBA Fakultete, je za naš medij opozorila, da zakon ne sledi ciljem razvoja visokega šolstva: “Ko govorimo o visokem šolstvu, govorimo o tem, kako kot družba vlagamo v svoj razvoj in komu omogočamo, da s pridobljenim znanjem oblikuje prihodnost. Zakonodaja bi morala ustvarjati pogoje za to, vendar trenutni Zakon o visokem šolstvu žal odpira več vprašanj, kot ponuja rešitev. Zakon uvaja dodatne omejitve, krepi monopol javnih visokošolskih ustanov in s tem zmanjšuje raznolikost visokošolskega prostora. Namesto spodbujanja dostopnosti, vseživljenjskega učenja in inovacij, se zdi, da jih ovira. Tak pristop ne omogoča razvoja pluralnega, kakovostnega in vključujočega visokošolskega sistema.”
Posebej izpostavlja vprašanje kakovosti, saj zakon univerzam omogoča, da študijske programe akreditirajo same. “To je zaskrbljujoče, saj bi morale zakonodajne spremembe na področju, ki je temelj raziskovanja in strokovnosti vsake družbe, temeljiti na premišljenih strokovnih podlagah,” dodaja.
Baloh Dominko pa je sicer že konec junija na Odboru za izobraževanje, znanost in mladino Državnega zbora, kjer so obravnavali predlog zakona, opozorila na številne spremembe brez ustrezne analize. Kot je takrat pojasnila, se je od lani v predlogu spremenilo 70 členov brez strokovne analize in razprave ter izrazila kritiko, da se izenačuje redni in izredni študij. Svet Evrope je dal priporočilo, da nacionalne agencije akreditirajo programe, ne pa univerze same, je še dodala.
Posledice za študente in kakovost prostora
Novi zakon, tako Baloh Kremavc, ukinja izredni študij in uvaja brezplačen časovno prilagojeni študij na javnih univerzah, s čimer so zasebne visokošolske ustanove postavljene v neenakopraven položaj. Kot opozarja: “To je ureditev, ki je v evropskem prostoru izjema.” Poleg tega, kot že prej omenjeno, zakon dopušča samostojno akreditacijo programov na univerzah, čeprav Evropska komisija priporoča, da tako javni kot zasebni zavodi nove programe obvezno akreditirajo pri nacionalnih agencijah za zagotavljanje kakovosti. Po mnenju Baloh Kremavc bi Slovenija s tem odstopila od evropskih standardov, kar bi dolgoročno lahko vplivalo na transparentnost in kakovost visokega šolstva.
Nadalje še posebej izpostavlja vprašanje tujih študentov: “Slovenija je ena redkih držav, ki jim omogoča brezplačen študij na javnih univerzah. V drugih članicah EU so šolnine za tuje študente običajna praksa, čeprav pogosto zmerne. Ob naraščajočem deležu tujih študentov na javnih univerzah (med 14 in 24 odstotki vseh vpisanih) bi bilo smiselno razmisliti o ureditvi, ki bi bila primerljiva evropski praksi.”
Kljub vsemu ostajajo zavezani kakovosti
Zakon je bil julija sprejet v Državnem zboru brez širše javne razprave in medijske pozornosti, še dodaja Baloh Kremavc, kar po njenih besedah kaže na pomanjkanje zavedanja o pomenu kakovostnega visokošolskega izobraževanja za prihodnost družbe. A čeprav zakon v sedanji obliki postavlja zasebne zavode v neenakopraven položaj, pri DOBI poudarjajo, da bodo nadaljevali svoje poslanstvo.
“Na DOBA Fakulteti bomo še naprej opozarjali na potrebne izboljšave in sodelovali v strokovnih razpravah. Študentski svet bo razmislil o nadaljnjih korakih, če bodo zahteve študentov še naprej prezrte. Verjamemo, da je naloga vseh deležnikov, da soustvarjamo visokošolski prostor, ki bo uravnotežen, dostopen in kakovosten,” pravi Baloh Kremavc.
Ob tem dodaja: “Na DOBA Fakulteti ostajamo zavezani svojemu poslanstvu – zagotavljati vrhunske, sodobne in mednarodno primerljive študijske programe. Kot največja zasebna visokošolska ustanova v Sloveniji z edino mednarodno akreditacijo za online študij v JV Evropi bomo tudi v prihodnje razvijali pedagoške inovacije in uresničevali vizijo dostopnega in kakovostnega študija.”
Kljub novim omejitvam bodo torej nadaljevali z razvojem in sodelovanjem v razpravah. “Verjamemo, da je izobraževanje temelj razvoja – zato bomo tudi v prihodnje z odgovornostjo, strokovnostjo in pripravljenostjo na sodelovanje gradili prostor znanja, v katerem je prostor za različne oblike in pristope visokošolskega izobraževanja,” zaključuje.
Dr. Barbara Toplak Perović se v zadevo več posebej ni želela spuščati, zato nam je v telefonskem pogovoru le nezadovoljno pojasnila svoje stališče po potrditvi novega zakona, in sicer, da je ta zakon po njenem mnenju “zanič” in da bo šolstvo šlo navzdol. Kot se je izrazila, se je vlada “odpovedala zadnjemu jokerju”, tj. zvišanju vpisnih mest in da bo morda priložnost za naslavljanje tega spet prišla šele pod naslednjo vlado.
Zaključila je še, da so dolgo opozarjali na to, ampak “zdaj je, kar je” in dejala, da so si zdaj s tem le še uzakonili to, kar so počeli že prej, tj. prejemali enako količino denarja ne glede na število študentov.
