V četrtek, 26. februarja, je bil Glaserjev salon z galerijo v Malečniku napolnjen do zadnjega kotička. Domači župnik in predavatelj doc. dr. Sebastijan Valentan je pripravil odmevno predavanje z naslovom “Papež Janez Pavel II. in kraljica Elizabeta II. v Sloveniji. Obiski na najvišji ravni v luči krščanske tradicije naše države.”
V ospredju večera je bila poglobljena predstavitev raziskave, ki je nastala na podlagi študija državniških in drugih obiskov visokih predstavnikov v Republiki Sloveniji od njene osamosvojitve do danes. Avtor je proučeval originalne dokumente Protokola Republike Slovenije ter tematiko prvič celostno obdelal v širšem zgodovinskem in diplomatskem kontekstu. Kot je poudaril dr. Valentan, takšni obiski niso zgolj formalno-diplomatski dogodki, temveč pomemben instrument krepitve bilateralnih in multilateralnih vezi, poroča Maribor24.
V 30 letih v Sloveniji le trije državniški obiski
Posebej je izpostavil redkost in prestižnost državniških obiskov, saj so se v več kot treh desetletjih samostojne države zgodili le trije. Obisk britanske kraljice Elizabete II. leta 2008, obisk norveškega kralja Haralda V. leta 2011 ter obisk italijanskega predsednika Giorgia Napolitana leta 2012.
Kako je Protokol RS opredelil dvakratni obisk papeža Janeza Pavla II.?
Pri tem je zanimivo, da Protokol Republike Slovenije dvakratnega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji ne opredeljuje za državniškega. Zanimalo nas je, zakaj je tako.
“Razlogov za to ne poznamo. Protokol je obisk opredelil zgolj kot obisk; tudi nekatere druge visoke obiske je označil enako. Zakaj jih ni opredelil drugače, ne vemo. Če pa pogledamo, kako je strukturiran državniški obisk oziroma katere elemente mora vsebovati, pa vidimo, da je v primeru papeža šlo za državniški obisk oziroma da je celo presegal kategorijo državniškega obiska,” nam je pojasnil Valentan.
Sprejem, kakršnega ni bilo pri nobenem drugem obisku
Kot poudarja, to vemo po tem, da so papeža na letališču pričakali predsednik države, predsednik vlade in predsednik parlamenta, kar se ni zgodilo pri nobenem drugem obisku.
“Običajno so goste nato sprejeli na gradu Brdo. Papež je bil takšnega sprejema deležen že na letališču, nato pa še na Brdu. Ko so leta 1996 spraševali, kako bo ta papežev obisk opredeljen, je tiskovni urad Slovenske škofovske konference odgovoril, da ne more biti nič drugega kot državniški obisk, hkrati pa da bo še veliko več kot to.”
Ne samo, da sta oba papeževa obiska presegla običajne protokolarne okvirje, utrdila sta tudi vezi med Slovenijo in Svetim sedežem. Analiza Sebastijana Valentana je pokazala, da religija ostaja pomemben element mehke diplomacije. Namreč dopolnjuje politične razsežnosti in krepi identiteto države v globalnem prostoru.
Na ogled sedilija, na kateri je ob obisku v Mariboru sedel Janez Pavel II.
Predavanje je spremljala tudi bogata priložnostna razstava. Obiskovalci so si lahko ogledali originalno sedilijo (sedež), na kateri je med obiskom v Mariboru sedel papež in ki je takrat obšla svet.
V vitrini je bil razstavljen tudi kelih s pateno v usnjeni škatli, darilo sv. Janeza Pavla II. takratnemu mariborskemu škofu dr. Francu Krambergerju.
Veliko pozornosti je pritegnilo tudi odlikovanje Red britanskega imperija, ki ga je leta 1998 osebno podelila kraljica Elizabeta II. priznanemu dirigentu, maestru Simonu Robinsonu. Odlikovanec je bil med gosti večera in je z navzočimi delil svoje vtise ter občutke ob prejemu tega prestižnega priznanja.
