Na včerajšnji skupni nujni seji sta parlamentarna odbora za obrambo in za zunanjo politiko sprejela sklep o široki in vključujoči javni razpravi glede načrtovanega povečanja obrambnih izdatkov, ki ga je predlagala poslanska skupina Levica. Odbor za obrambo je sklep podprl s sedmimi glasovi za in enim proti, Odbor za zunanjo politiko pa ga je z devetimi glasovi podprl soglasno.
Levica ne izključuje možnosti posvetovalnega referenduma
Sprva so poslanci Levice v sprejetem sklepu predlagali, naj odbora državnemu zboru predlagata razpis posvetovalnega referenduma glede povečanja obrambnih izdatkov. Kot je pred sejo pojasnil vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec, je do spremembe, v kateri so namesto posvetovalnega referenduma zahtevali le široko in vključujočo javno razpravo prišlo, ker odbora o sklepu glede posvetovalnega referenduma po poslovniku ne moreta glasovati. V Levici kljub temu možnosti referenduma ne izključujejo povsem, zlasti če bo prihodnji dogovor med Slovenijo, EU in Natom za stranko nesprejemljiv.
Člani odborov zavrnili tri od štirih predlaganih sklepov
V zahtevi za sklic seje je Levica predlagala štiri sklepe, vendar so člani odborov prve tri zavrnili. V prvem so pozvali k nasprotovanju hitrejšemu povečevanju obrambnih izdatkov. V drugem je odboroma predlagala, da pozove vlado, da v okviru EU in Nata predlaga začetek dialoga z Rusijo z namenom sklenitve varnostnih sporazumov in zmanjšanja obsega oboroženih sil ter oborožitvenih sistemov v Evropi. V tretjem pa je odboroma predlagala, da pozoveta vlado k zavzemanju za zmanjšanje obrambnih izdatkov v okviru EU in Nata na največ 1,5 odstotka BDP.
Evropa po mnenju predlagateljev že dovolj oborožena
Nasprotniki iz koalicije in opozicijske NSi so se strinjali, da Rusija ni pripravljena na dialog in da predstavlja grožnjo Evropi. Poudarili so tudi, da sta dva odstotka BDP za obrambo zaveza, od katere Slovenija kot članica Nata ne more odstopiti. Predlagatelji pa so mnenja, da je Evropa že dovolj oborožena. Rusija po njihovem nima ozemeljskih teženj v Evropi, posledično pa naj ne bi predstavljala neposredne grožnje. Sredstva za obrambo bi morali po mnenju predlagateljev preusmeriti drugam. Obenem sta državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade in na obrambnem ministrstvu Vojko Volk in Boštjan Pavlin poudarila, da vlaganje v obrambo ne pomeni le nabave orožja, pač pa tudi krepitev varnosti in odpornosti v širšem smislu.
