Sprememba statusa volka v EU prinaša preobrat za slovensko podeželje. V zadnjih mesecih je evropsko javnost in politične hodnike v Bruslju razburkala odločitev o spremembi stopnje zaščite volka. Razpravam se pridružuje tudi Slovenija, kjer so konflikti med zvermi in kmetijstvom stalnica. Medtem ko okoljevarstveniki opozarjajo na previdnost, na Lovski zvezi Slovenije (LZS) spremembo pozdravljajo kot nujno prilagoditev realnemu stanju na terenu.
Sprememba statusa volka
Sprememba statusa v okviru Direktive o habitatih ni prišla čez noč. Na Lovski zvezi Slovenije poudarjajo, da predlog temelji na sistematičnih monitoringih, ki jih izvaja pobuda LCIE (Large Carnivore Initiative for Europe). Ti podatki potrjujejo, da se je vrsta prostorsko močno razširila in številčno okrepila, kar pomeni ugoden ohranitveni status v mnogih državah, vključno s Slovenijo.
“Predlog znanstvenikov temelji na sistematičnih monitoringih vrste, ki je pokazalo znatno prostorsko širjenje vrste in njegovo močnejšo številčno krepitev,” pojasnjujejo na zvezi. Po njihovem mnenju je bila potrditev Evropske komisije zgolj logično politično dejanje, ki sledi strokovnim dejstvom, in ne “ad hoc” odločitev brez podlage. Takšna ureditev naj bi omogočila boljše pogoje za upravljanje populacije, ki se ne sooča več z nevarnostjo izumrtja, temveč z izzivi prenaseljenosti določenih območij.
Prilagodljivost kot ključ sožitja
Glavno vprašanje, ki se poraja ob novi zakonodaji, je, ali bo večja prožnost pri upravljanju zmanjšala napetosti na podeželju. Volk je namreč prehranski oportunist, ki pleni tisto, kar najlažje dobi, kar so v slovenskem prostoru najpogosteje rejne živali, zlasti drobnica. LZS verjame, da je “politični habitat” – torej stopnja tolerance ljudi do prisotnosti zveri – ključnega pomena za preživetje vrste.
“Večja prožnost upravljanja pomeni večjo dejansko možnost prilagajanja stanju vrste in odnosu sožitja do ljudi in njihovih dejavnosti,” trdijo na Lovski zvezi. Cilj ni iztrebljenje, temveč vzpostavitev ravnovesja, kjer bo človek še vedno sposoben tolerirati volka kot konkurenta v prostoru. Brez te tolerance se namreč odpor podeželja le še stopnjuje, kar dolgoročno škodi ugledu same vrste.
Težave s specializiranimi krdeli
Vsi volkovi niso enaki. V slovenskem prostoru se pojavljajo krdela, ki so se specifično prilagodila na bližino človeka in lahek dostop do plena. Ravno ti primeri so tisti, ki polnijo medijske naslovnice in povzročajo največ nezadovoljstva med kmeti. Na LZS opozarjajo, da so prav ti problematični tropi glavni vir konfliktov, ki mečejo slabo luč na celotno populacijo.
Poleg aktivnega upravljanja pa lovci izpostavljajo še en ključen dejavnik: pomanjkanje znanja. “Neznanje in strah pred neznanim sta glavna generatorja nestrpnosti med ljudmi in volkovi ter nezaupanja med upravljavci z vrsto ter podeželjem,” so jasni pri LZS. Večja izobraženost o potrebah vrste in ustreznih načinih zaščite premoženja bi lahko znatno zmanjšala število napadov.
Stagnacija številčnosti in škod
Čeprav se zdi, da je volkov vedno več, podatki kažejo na določeno stopnjo stagnacije, saj so ključni deli slovenskega življenjskega prostora že zapolnjeni. Z intenzivnim delom na področju zaščite pašnikov in izplačevanjem odškodnin se je število škodnih primerov v zadnjem obdobju celo umirilo. Kljub temu pa bližnja srečanja z ljudmi ostajajo izziv.
Volkovi se včasih preveč približajo naseljem, saj ugotovijo, da njihovo vedenje nima negativnih posledic. Lovska zveza zagovarja selektiven odstrel kot vzgojni ukrep za celotno populacijo:
Aktivno upravljanje z vrsto z odstrelom posameznih osebkov bo vplival ravno na to nagonsko obnašanje oz. preprečeval ‘navajenost’ volkov na prisotnost človeka brez posledic.
Iskanje trajnega ravnovesja
Trenutno stanje v Sloveniji bi lahko opisali kot navidezno sožitje, ki ga občasno prekinejo odmevni primeri plenjenja. Takrat se razplamtijo čustva in razširijo lažne novice, kar vodi v nihanje javnega mnenja. Takšne situacije ne koristijo nikomur. Niti kmetu, ki je izgubil žival, niti volku, ki postane predmet javnega linča.
Upravljanje z velikimi zvermi je dinamičen proces, ki se nikoli zares ne konča. Na LZS poudarjajo, da uspeh ne sme biti razlog za popuščanje, neuspeh pa ne za obup. “Zato je aktivno upravljanje z vrstami pomembno, se nikoli ne konča, morebitni (drobni) uspehi ali neuspehi pa ne smejo biti razlog za metanje puške v koruzo,” zaključujejo pri Lovski zvezi Slovenije. Le z nenehnim prilagajanjem in strokovnim vodenjem bo mogoče zagotoviti prihodnost volka v svetu, kjer prevladuje človek.
Preberite še: Volkovi se vračajo na Pohorje: kaj morate vedeti za varno sobivanje z njimi?
