Dogovor med Evropsko komisijo in ZDA, ki ga je v nedeljo dosegla predsednica komisije Ursula von der Leyen z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, buri duhove po evropskih prestolnicah. Čeprav naj bi dogovor preprečil uveljavitev višjih carinskih stopenj, kot je napovedanih 30 odstotkov, številne države opozarjajo na pomanjkanje jasnosti in pravne zavezanosti. EU se je v zameno zavezala k obsežnim vlaganjem in nakupom energentov iz ZDA.
Po besedah von der Leyenove okvirni dogovor prinaša 15-odstotno enotno carinsko stopnjo za večino izvoza iz EU, vključno z avtomobili, polprevodniki in farmacevtskimi izdelki. Poleg tega naj bi vključeval ničelne carine na strateške proizvode, kot so letalski sestavni deli, določene kemikalije, kritične surovine, generična zdravila in nekateri kmetijski proizvodi. Za katere konkretno, naj bi strani določili v prihodnjih dneh.
“Petnajstih odstotkov ne gre podcenjevati, vendar pa je to najboljše, kar smo lahko dosegli,” je poudarila predsednica Evropske komisije.
A dogovor še ni pravno zavezujoč, opozarjajo kritiki. Tudi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc opozarja: “Vrsta podrobnosti dejansko še ni opredeljenih. Treba je počakati na pisni dokument, v katerem bo točno določeno, kakšne bodo carinske stopnje, kdaj in na katere izdelke bodo uveljavljene ter kakšne bodo kvote.”
[Stališče] Pozdravljamo carinski dogovor ZDA – EU, ki preprečuje napovedano zvišanje na 30 % ter prinaša znižanje carin na evropske avtomobile in dele vozil.
A opozarjamo: dogovor ni pravno zavezujoč in pušča prostor za različne interpretacije.
https://t.co/d0JK7ZWzKY pic.twitter.com/RRAvswWT4c
— Gospodarska zbornica Slovenije (@GZSnovice) July 28, 2025
Šefčovič: Bolje dogovor kot trgovinska vojna
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je dogovor označil kot nujno potezo: “Povsem sem prepričan, da je ta dogovor boljši od trgovinske vojne z ZDA.” Ocenil je, da bi uvedba 30-odstotnih carin, ki bi začele veljati 1. avgusta, lahko resno ogrozila pet milijonov delovnih mest v EU, predvsem v malih in srednjih podjetjih.
Poudaril je, da gre šele za začetek procesa, ki naj bi vodil v širši trgovinski in naložbeni sporazum. Po informacijah iz Bruslja bosta strani še ta teden objavili pravno nezavezujočo skupno izjavo, ki bo podlaga za nadaljnja pogajanja. 15-odstotne carine na uvoz iz EU naj bi sicer začele veljati že v petek, znižanje evropskih carin na ameriško blago pa bo sledilo šele po pravno zavezujočem dogovoru.
V zameno za znižane carine milijardne zaveze EU
Evropska komisija se je zavezala, da bo EU v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev in kupila za 750 milijard dolarjev energentov. Ekonomist Rok Spruk z ljubljanske Ekonomske fakultete je za STA ocenil, da gre glede na okoliščine za zelo dober izplen.
“Pomembneje pri tem je, da bo imelo teh 600 milijard dolarjev naložb jasen učinek na raziskovalno in inovacijsko dejavnost – da so torej tudi obrambni projekti vezani na inovacijsko dejavnost v malih in srednjih podjetjih ter delujejo kot katalizator novih inovacij,” je dejal Spruk.
Ivanc pa je bolj previden: “Ni jasno, ali gre za portfeljske naložbe, torej kupovanje ameriških obveznic, ali pa dejansko za tuje neposredne investicije, kar je verjetno imel v mislih Trump.” Poleg tega opozarja, da Evropska komisija nima pravnih vzvodov, s katerimi bi države članice prisilila v naložbe ali nakupe energentov.
Po mnenju Francije dogovor neuravnotežen, Italija opozarja na nevarnost trgovinske vojne
Francoski minister za evropske zadeve Benjamin Haddad je na družbenem omrežju X zapisal: “Trgovinski dogovor bo prinesel določeno stabilnost, a je neuravnotežen.” Ob tem je opozoril na ameriško prakso gospodarskega pritiska in “popolno neupoštevanje pravil Svetovne trgovinske organizacije.”
L’accord commercial négocié par la Commission Européenne avec les Etats-Unis apportera une stabilité temporaire aux acteurs économiques menacés par l’escalade douanière américaine, mais il est déséquilibré.
Il a le mérite d’exempter de tarifs des secteurs clés pour l’économie…
— Benjamin Haddad (@benjaminhaddad) July 28, 2025
Kljub temu je pozdravil nekatere pozitivne vidike dogovora, denimo izvzem določenih industrijskih panog in možnost evropske regulacije v sektorjih digitalnih tehnologij in zdravstva.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je dogovor pozdravila kot pomemben korak k stabilizaciji odnosov, a hkrati opozorila: “Zaostritev trgovinskih odnosov med Evropo in ZDA bi lahko imela nepredvidljive in morebiti uničujoče posledice.”
Dodala je, da podrobnosti dogovora še niso znane, predvsem kar zadeva izjeme pri kmetijskih proizvodih in investicijah.
Orban ostro nad Von der Leyenovo: Pojedel jo je kot zajtrk
Madžarski premier Viktor Orban je bil do dogovora precej bolj kritičen. Po poročanju AFP je dejal, da je ameriški predsednik Donald Trump “pojedel Ursulo von der Leyen za zajtrk”, in dodal, da je dogovor slabši kot tisti, ki ga je ZDA sklenila z Združenim kraljestvom.
Odmeva pa tudi odziv francoskega premierja Françoisa Bayroua, ki je dogovor označil za “predajo”. “Črn dan je, ko se zveza svobodnih narodov zateče k predaji,” je zapisal na omrežju X. Francoski predsednik Emmanuel Macron dogovora za zdaj še ni komentiral.
Accord Van der Leyen-Trump : c’est un jour sombre que celui où une alliance de peuples libres, rassemblés pour affirmer leurs valeurs et défendre leurs intérêts, se résout à la soumission.
— François Bayrou (@bayrou) July 28, 2025
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je dejal, da bo zaradi uvedenih carin država pomagala prizadetim podjetjem. Napovedal je srečanje z gospodarstvom in pozval k ukrepom na ravni ECB za uravnavanje razmerja med evrom in dolarjem.
Španski premier Pedro Sanchez je dogovor podprl, a brez navdušenja. Vlada ocenjuje, da bo vpliv na gospodarstvo majhen, a so lahko ogroženi izvozniki olivnega olja in vina. V prehranskem združenju menijo, da dogovor pomeni “konec ravnotežja svobodne trgovine”.
Na Irskem pa so dogovor sprejeli kot manjše zlo. Minister Peter Burke je dejal, da 15-odstotna carina pomeni izognitev 30-odstotni stopnji in trgovinski vojni, ki bi močno prizadela evropski izvoz.
Trgovinski dogovor je sicer preprečil skorajšnjo uvedbo višjih, 30-odstotnih carin, ki bi začele veljati 1. avgusta. Po mnenju Ivanca je možnost njihove uveljavitve zdaj zelo verjetno potisnjena v prihodnost ali pa do njih sploh ne bo prišlo.
Spruk pa opozarja, da mora EU zdaj razmisliti o reformi digitalnega zakona, ki je “do ameriških multinacionalk skrajno krivičen”, in izkoristiti dogovor kot priložnost za tesnejše povezovanje z ZDA, ne glede na prihodnjo administracijo v Beli hiši: “Evropska unija ne sme čakati, ali bodo na oblasti demokrati ali republikanci.”
