Med izzivi, s katerimi se bo morala spopasti prihodnja vlada na stanovanjskem področju, so zagotavljanje dodatnih stanovanj in študentskih domov, aktiviranje praznih stanovanj in spodbujanje dolgoročnega oddajanja, ocenjujejo v nepremičninski zbornici pri GZS in predstavniki mladih. Med možnimi rešitvami vidijo tudi ustrezen nepremičninski davek.
Kakšni izzivi čakajo prihodnjo vlado?
Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. marca, bo novi sklic DZ volil tudi 16. slovensko vlado. Kakšni izzivi čakajo tiste, ki jo bodo sestavljali, in kakšna so njihova pričakovanja do prihodnje vlade, je STA povprašala deležnike z različnih področij, tudi stanovanjske politike.
Zbornica za poslovanje z nepremičninami pri GZS meni, da bi bilo treba v reševanje problematike stanovanjske oskrbe v večji meri vključiti tudi zasebni sektor. Tako bi morali najprej sprejeti nujne ukrepe za aktivacijo nezasedenih stanovanj, predvsem izboljšati pravni položaj najemodajalca in zmanjšati davčna bremena, je STA povedal direktor zbornice Boštjan Udovič.
Menijo, da bi bilo treba zasebni kapital z davčnimi spodbudami, ugodnimi krediti ali nepovratnimi sredstvi spodbuditi k zagotavljanju novih cenovno dostopnih najemnih stanovanj.
Premik na področju zemljiške politike
Najemnina za javna najemna stanovanja bi se morala izračunavati po stroškovnem principu, potreben je premik na področju zemljiške politike, pravijo v zbornici. Še naprej si bodo prizadevali za uvedbo nepremičninskega davka, ki bi nadomestil sedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ter za nadaljnjo regulacijo dejavnosti upravljanja nepremičnin z uvedbo licenc za operativne upravnike.
V Mladinskem svetu Slovenije med izzivi izpostavljajo pomanjkanje dostopnih stanovanj, nestabilen najemni trg in neenakosti med regijami. Od prihodnje vlade pričakujejo ukrepe, ki bodo izboljšali stanovanjsko varnost mladih.
Obnova in gradnja dijaških ter študentskih domov
Nujno bi se bilo usmeriti v obnovo in gradnjo dijaških in študentskih domov, na najemnem trgu zagotoviti, da se ne bo favoriziralo kratkoročnega najema, ki sedaj mlade izpostavlja pogostim selitvam in nepredvidljivim dvigom najemnin, ter aktivirati prazne nepremičnine in spodbuditi ponudbo dolgoročnega najema. Poseben izziv je po njihovem mnenju podeželje, kjer bi bil poleg stanovanjskih ukrepov potreben tudi razvoj infrastrukture in mobilnosti. Pričakujejo, da bodo mladi sistematično vključeni v pripravo, izvajanje in spremljanje stanovanjske politike.
Gradnja novih lastniških ali najemnih stanovanj
Tudi Študentska organizacija Slovenije izpostavlja pomanjkanje postelj v javnih študentskih domovih, poleg tega visoke cene in splošna nedostopnost nepremičnin mladim tudi ob prvi zaposlitvi ne omogočajo osamosvojitve in bivanja na svojem.
Menijo, da je lahko gradnja študentskih domov prvi korak k razbremenitvi povpraševanja na stanovanjskem trgu in posledično znižanju cen tudi za druge skupine prebivalstva. Ob tem bi bilo treba okrepiti gradnjo novih lastniških ali najemniških stanovanj in zagotoviti, da bi se čim manj nepremičnin, primernih za dolgotrajni najem, oddajalo v turistične namene. Menijo, da bi lahko z ustreznim davkom na nepremičnine lastnike spodbudili k prodaji ali oddajanju praznih stanovanj. Poleg tega bi morali tistim, ki nepremičnine še nimajo, pomagati, da pridejo do ustreznih kreditov za nakup ali obnovo nepremičnine, navajajo.
STA
