Imate občutek, da ste ves čas utrujeni? Utrujenost, ki se vleče in ne izgine po dobrem počitku, je pogosto razlog za zaskrbljenost. Ampak ali gre res za manj spanja ali pa gre za globlji pojav, tj. psihično izčrpanost? Raziskave kažejo, da je razlika pomembna, saj imata obe stanji različne vzroke in različne načine obvladovanja.
Kaj pomeni “pomanjkanje spanja”?
Pomanjkanje spanja pomeni, da posameznik večinoma spi manj, kot je njegovo telesno‑duševno potrebno (običajno odrasli 7‑9 ur na noč). Raziskave ugotavljajo, da kronično spanje manj kot 7 ur nočno vodi do vrste negativnih učinkov na razpoloženje, telesno zdravje in kognitivno delovanje. Zlasti je ugotovljeno, da manj spanja vodi do večje razdražljivosti, slabše koncentracije in težjega soočanja z vsakodnevnimi stresorji.
Družboslovne in zdravstvene analize opozarjajo tudi na povezavo s kroničnimi boleznimi, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen, pa tudi z večjo smrtnostjo. Četudi spimo dovolj ur, lahko kakovost spanja ne zadostuje. Pojav, znan kot neosvežujoč spanec, kjer se zjutraj ne počutimo spočiti in smo čez dan pogosto utrujeni, je dandanes tako vse pogostejši.
Kaj je psihična ali čustvena izčrpanost?
Psihična izčrpanost pomeni stanje, kjer posameznik kljub ustrezni količini spanja doživlja globoko utrujenost, ne le telesno, ampak predvsem kognitivno in čustveno. V stresnih stanjih se pojavi t. i. “mentalna utrujenost”.
Razlika med pomanjkanjem spanca in izčrpanostjo se pogosto pokaže v preprostih vprašanjih: ali bi zaspali takoj, če bi lahko, in ali vas skrbi, da niste produktivni, čeprav ste spali? Tudi če je trajanje spanja ustrezno, kronična izčrpanost lahko vztraja, zato je simptome treba ločiti od običajne zaspanosti.
Glavne razlike: kako prepoznati, za kateri tip utrujenosti gre zares?
Če gre za primarno pomanjkanje spanja, telo ponavadi kliče po počitku in posameznik pogosto zaspi, ko ima priložnost. Po dobrem spancu se počutje izboljša, vzrok utrujenosti pa je predvsem zmanjšana količina ali kakovost spanja. Takšno utrujenost običajno odpravimo z ustrezno količino kakovostnega spanja.
Pri psihični ali čustveni izčrpanosti pa kljub dovolj spanja posameznik ne čuti olajšanja. Vzrok je večkrat stres, čustveno breme ali preobremenjenost, utrujenost pa ne izzveni zgolj z odmorom ali spanjem. Prepoznavanje vrste utrujenosti je ključno, saj je obravnava obeh stanj različna.
Zakaj je pomembno razlikovati med vzroki, zakaj smo utrujeni?
Način sanacije ni enak. Če gre za pomanjkanje spanja, je prioritetno vzpostaviti redno spanje, izboljšati higieno spanja in poskrbeti za optimalne pogoje v spalnici, kot so temna soba brez modre svetlobe in redni urniki.
Pri psihični izčrpanosti pa bo potrebnih več “popravkov”, in sicer obravnava stresa, razbremenitev, psihoterapija ali svetovanje, morda tudi spremembe življenjskega sloga ali delovnih navad. Če se izčrpanost ne reši, lahko namreč vodi do hujših stanj, kjer spanje ni več dovolj za “polnjenje baterij”, ampak gre za globlji odziv organizma.
Pravilna diagnoza pomeni, da ne poskušamo več spati kot edino rešitev, če to jasno ni vzrok.
Praktični nasveti za ukrepanje, ko smo ves čas utrujeni
Najprej je smiselno preveriti spanec: koliko ur spite, ali se zbudite spočiti in ali vas telo kliče, da zaspite, ko imate priložnost. Uvedba rutine spanja, kot sta isti čas vstajanja in odhoda v posteljo ter izogibanje zaslonom vsaj 30–45 minut pred spanjem, lahko močno pomaga. Pomembno je analizirati tudi druge dejavnike, kot so stres, čustveno breme in težave na delovnem mestu.
Če je spanec normalen, a ste kljub temu popolnoma utrujeni, gre verjetno za psihično izčrpanost. V takem primeru je smiselno poiskati strokovno pomoč, še posebej, če utrujenost traja več tednov, ne pomaga spanec in ovira vsakdanje življenje ali spremljajo razdražljivost, apatičnost ter težave s spominom ali koncentracijo.
Dodatno je priporočljivo razmisliti o telesni aktivnosti, prehrani in hidraciji ter zmanjšanju stimulansov, kot sta preveč kofeina ali prekomerna uporaba zaslonov.
Ponavljajoča utrujenost ni vedno enaka zaspanosti. Čeprav pomanjkanje spanja pogosto igra glavno vlogo, je treba premisliti tudi o psihični izčrpanosti, še posebej, če spanec teoretično zadostuje, a se počutje ne izboljša. Prepoznavanje vzroka je tako ključno, saj izbira ukrepov ni ista. Če utrujenost traja dlje časa in se nič ne spremeni, je pomembno poiskati strokovni nasvet.
