Zanimanje za politiko med mladimi je nizko, saj jih le 6,7 % pravi, da jih politika zelo zanima, je zgolj ena izmed ugotovitev študije Mladina 2020, poglobljene raziskave o položaju mladih v Sloveniji, ki se izvaja vsakih 10 let. Zaskrbljujoči rezultati osvetljujejo dejstvo, da se vse manj mladih v Sloveniji zanima za politiko.
Kaj pravi uradna statistika
Z gotovostjo lahko trdimo, da se življenjska doba ljudi daljša, po podatkih SURSA pa se je delež otrok in mladostnikov v zadnjih dveh desetletjih v celotnem prebivalstvu EU zmanjšal. Pri tem Slovenija ni izjema. Leta 2024 je 15% populacije predstavljajo mladih, starih med 15 in 29 let. Vse več študij pa kaže na to, da mladi ne izražajo zanimanja za politiko, kar bi v prihodnosti lahko vodilo do težav, povezanih z delovanjem demokracije in vključenosti mladih v politično odločanje in participacijo. Mladi v študiji prav tako poročajo o nerazumevanju politike, kar posledično negativno vpliva na njihovo politično participacijo.
Nezaupanje v politiko
Kot ugotavlja redni profesor dr. Andrej Kirbiš v reviji Mladje (2023), je politična participacija med mladimi v zadnjih treh desetletjih upadla. Skladno s tem pa je upadla tudi volilna udeležba, delež ljudi, ki je včlanjenih v politične stranke in druge oblike politične participacije.
Po besedah Kirbiša pa razlog za nižje zanimanje za politiko ni v brezbrižnosti mladih, temveč v njihovem nezaupanjem v politične institucije, odločevalce ter politike. Po podatkih Mladine 2020 je nezaupanje v politiko in politične institucije med mladimi visoko: Kirbiš prihaja do enakih ugotovitev, ko trdi, da je zanimanje za politiko, ki spodbuja politično participacijo, pri mlajših nižje kot pri odraslih in starejših.
Tudi pri odraslih podobni rezultati
Politiki pozornost usmerjajo v odraslo publiko in večinsko starejšo populacijo, ki ima tudi višjo volilno udeležbo. Iz tega sledi, da so mladi pogosto postavljeni na stranski tir. Rezultati raziskave Mladina poročajo o podobnem dejstvu, da mladi v Sloveniji menijo, da se na splošno politiki ne ukvarjajo z mnenjem posameznikov in da običajen posameznik nima vpliva na početje oblasti.
Pri odraslih Slovencih politika ne predstavlja ene izmed pomembnejših vrednot, nizka raven politične participacije pa je posledica nizkega zaupanja v politiko. Rezultati Slovenskega javnega mnenja 2020 kažejo, da se zgolj 7,9 % ljudi zelo zanima za politiko; takih, ki se za politiko sploh ne zanimajo, pa je bilo 21, 5 %.
Na podlagi obstoječih študij lahko sklepamo, da je stopnja zanimanja za politiko med mladimi nizka, vendar delež odraslih, ki se za politiko zanimajo, prav tako ni visok. Priporočila za večje zanimanje mladih za politiko ter višjo stopnjo politične participacije vključujejo različne projekte in programe, ki bi hkrati vplivali na večje poznavanje politike in političnih procesov s strani mladih.
