Danes se je težko znebiti občutka, da vsi ostali živijo boljše in bolj zanimivo življenje kot mi sami. Ste že slišali za izraz “FOMO”?
Občutek tesnobe in osamljenosti
Kot pojasnjujejo na Logout, Center pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta, fenomen FOMO oziroma strah pred zamujenim predstavlja sodobno obliko anksioznosti, ki jo močno spodbujajo družbena omrežja in nenehna digitalna prisotnost. Čeprav nas strah pred zamujenimi priložnostmi spremlja že tisočletja, so ga pametni telefoni, ki izpostavljajo le idealizirane vrhunce tujih življenj, v zadnjem času močno povečali.
Ko na zaslonih opazujemo prijatelje na potovanjih ali zabavah, se v nas pogosto sproži globoko nelagodje in dvom o kakovosti lastnega življenja. Takšne misli o neustreznosti in primerjanje z drugimi lahko na dolgi rok resno načnejo duševno zdravje.
Strah pred izgubo izkušnje
V vsakdanjem življenju se ta sindrom kaže v različnih oblikah. To so lahko nelagodje ob ogledu posnetkov druženja, na katero nismo bili povabljeni, do stiske, ko nimamo dostopa do spleta in novic vplivnežev. FOMO se močno pojavlja tudi v svetu videoiger s časovno omejenimi izzivi ter pri prenosih v živo, kjer nas strah pred izgubo enkratne izkušnje sili v nenehno budnost.
Kaj pa predstavlja “JOMO”?
Kot neposreden odgovor na ta stres se uveljavlja tudi koncept JOMO (joy of missing out) oziroma veselje ob zamujanju. Ta pristop nas uči, da pozornost preusmerimo s spletnega dogajanja na svojo neposredno okolico in najdemo notranji mir v dejstvu, da nam ni treba biti del vsake zgodbe. JOMO nas opominja, da je povsem v redu, če kakšno izkušnjo zavestno izpustimo in namesto digitalnega hrupa izberemo dragocenost trenutka, v katerem smo.
Resne posledice za duševno in telesno zdravje
Na ta koncept je bilo objavljenih že mnogo študij, ki dokazujejo, da se poleg vpliva na razpoloženje in socialne primerjave FOMO odraža tudi v resnih posledicah za telesno in duševno zdravje. Nenehna potreba po obveščenosti vodi v povečano stopnjo tesnobe, potrtosti in slabšo kakovost spanca. Ta psihološki pojav sili posameznike v obsedeno preverjanje naprav, kar ne le krni delovno učinkovitost, temveč nas tudi ropa sposobnosti, da bi bili zares prisotni v trenutku.
Kaj lahko sami naredimo?
Uspešno soočanje s tem strahom zahteva zavestno spremembo miselnosti, predvsem skozi omejevanje časa na družbenih omrežjih in usmerjanje pozornosti na lastne vrednote namesto na tuje dosežke. Z uporabo tehnik čuječnosti lahko ponovno vzpostavimo notranji mir. S tem pa tudi zmanjšamo potrebo po nenehnem primerjanju in končno najdemo večje zadovoljstvo v svojem lastnem življenju.
