Ste se kdaj zbudili z neznosnim glavobolom, čeprav ste spali dovolj? Ste začutili nenadno slabost v želodcu pred pomembnim sestankom ali pa vas že tedne pika v prsih, pa so vsi izvidi brezhibni? Dobrodošli v svetu somatizacije – procesa, kjer se naš notranji nemir, ki ga ne znamo ali ne zmoremo ubesediti, preobrazi v povsem otipljive fizične bolečine.
Nevidni “režiser” našega počutja
Stres ni le občutek napetosti v glavi – je biokemični vihar, ki preplavi celotno telo. Ko smo pod dolgotrajnim pritiskom, naši možgani nenehno pošiljajo signale za preživetje. Ker se v sodobnem svetu ne moremo boriti z divjo zverjo ali pred njo pobegniti, ta energija ostane ujeta v nas. In nekje mora izbruhniti.
Simptomi so lahko v določenih primerih in situacijah podobni resnim obolenjem. Hitro bitje srca nas prepriča v težave s krvožiljem, plitko dihanje v pljučne bolezni, kronična utrujenost pa v izgorelost ali virusno okužbo. Telo v resnici ne laže – bolečina je resnična, le njen izvor ni v virusu, temveč v preobremenjenem živčnem sistemu.
Od bolečih križev do prebavnih motenj
Najpogosteje stres “udari” tam, kjer smo najšibkejši. Nekateri ljudje stres čutijo v ramenih in vratu, kjer se mišice tako močno zategnejo, da povzročijo omotico. Drugi imajo “živčen želodec”, kjer se prebavni trakt odzove na vsako skrb. Telo postane nekakšen semafor: ko zasveti rdeča luč v obliki bolečine, nam sporoča, da smo prestopili mejo svojih zmožnosti.
Največja past stresa je njegova sposobnost oponašanja. Ker simptomi izgledajo kot fizična bolezen, se pogosto osredotočamo le na gašenje požara – jemljemo tablete proti bolečinam ali sirupe za želodec. Toda dokler ne utišamo viharja v glavi, bo telo vedno znova iskalo nove načine, da nas ustavi.
Prisluhniti tišini
Razumevanje, da stres povzroča fizično bolečino, ni znak šibkosti, temveč vrhunska sposobnost samozavedanja. Ko naslednjič začutite nenadno napetost ali nepojasnjeno bolečino, se namesto vprašanja “Kaj mi je?” vprašajte “Kaj se mi dogaja v življenju?”. Včasih je najboljše zdravilo za “bolezen”, ki jo čutimo v kosteh, preprosto globok vdih in odmik od vsakodnevnega kaosa. Naše telo namreč vedno govori. Vprašanje je le, ali smo ga pripravljeni poslušati.
