Iz nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT opozarjajo na ponovno širjenje lažnih nagradnih iger na družbenih omrežjih. Na Facebook strani Varni na internetu izpostavljajo objave, v katerih goljufi obljubljajo sodelovanje v žrebu za majhno hiško ali druge privlačne nagrade v zameno za komentar, delitev ali »poudarjanje« objave. Namen takšnih objav ni podelitev nagrad, temveč umetno povečevanje dosega, s čimer prevaranti lažje pridejo do čim več uporabnikov in jih nato kontaktirajo z namenom prevare.
Lažne nagradne igre pogosto le prvi korak
Kot pojasnjujejo pri SI-CERT, so lažne nagradne igre pogosto le prvi korak. V ozadju je največkrat poskus zvabiti uporabnike v plačljive SMS klube ali v t. i. prevare s skrito naročnino. Te se začnejo z obljubo simbolične cene, pogosto enega evra, a se po nekaj dneh samodejno spremenijo v mesečno naročnino, ki lahko znaša tudi več deset ali celo sto evrov. Zneski se redno trgajo s kreditne kartice, uporabniki pa storitev, na katero so naročeni, pogosto sploh ne potrebujejo ali je niti ne morejo uporabljati.
Prevaranti uporabnike do takšnih naročnin najpogosteje vodijo prek zavajajočih oglasov na družbenih omrežjih. Profili in strani, ki jih objavljajo, so praviloma ustvarjeni pred kratkim, imajo malo sledilcev in pogosto zlorabljajo podobo znanih podjetij ali blagovnih znamk. Klik na povezavo vodi na novo spletno stran, ki obljublja brezplačen ali izjemno poceni izdelek, denimo skrivnostne pakete oblačil znanih znamk. Sledi preprost kviz ali anketa, ki ne glede na odgovore vedno pripelje do enake »neverjetne ponudbe«. Za dodatno prepričevanje so dodani tudi očitno lažni komentarji domnevnih zadovoljnih uporabnikov.
Berite drobni tisk
Ključni trenutek, na katerega opozarja SI-CERT, je drobni tisk. Prav tam je zapisano, da uporabnik z majhnim plačilom v resnici ne kupi izdelka, temveč zgolj pridobi pravico do sodelovanja v nagradni igri ali preizkusne naročnine, ki se po nekaj dneh spremeni v redno mesečno plačilo. Šele ob vnosu podatkov kreditne kartice je pogosto navedeno tudi ime storitve, na katero se uporabnik dejansko naroča.
Odjava od takšnih naročnin je lahko zapletena. Čeprav ponudniki v pogojih navajajo možnost preklica, ta običajno velja šele za naslednje obračunsko obdobje, že zaračunanih zneskov pa ne vračajo. Uporabniki poročajo tudi o težavah pri vzpostavitvi stika s podporo, kar dodatno oteži prekinitev naročnine.
Če nekaj zveni preveč dobro, potem tudi je
Iz SI-CERT zato poudarjajo, da je najučinkovitejši ukrep previdnost. Uporabnikom svetujejo, naj ignorirajo »super ponudbe« in nagradne igre, ki zahtevajo komentarje, delitve ali vnos osebnih in plačilnih podatkov. Pomembno je, da ne klikajo na sumljive povezave, ne izpolnjujejo obrazcev in redno preverjajo, katerim spletnim stranem dovoljujejo obvestila. Prav obvestila neznanih strani so pogosto vir nadaljnjih zavajajočih oglasov.
Kaj lahko storite, če ste nasedli prevari?
Če je uporabnik že vnesel podatke kreditne kartice in opazi sporne bremenitve, naj po navedbah SI-CERT čim prej kontaktira ponudnika storitve in zahteva takojšen preklic naročnine. Če to ni uspešno, svetujejo, da se obrne na svojo banko in sproži postopek finančne reklamacije oziroma t. i. chargeback. V skrajnem primeru je smiselno razmisliti tudi o preklicu kreditne kartice.
Ob tem iz SI-CERT še pozivajo, naj uporabniki sumljive objave in sporočila prijavijo. Če prejmejo obvestilo o domnevnem sodelovanju v žrebu ali podobno sporočilo, lahko posnetek zaslona posredujejo pristojnim službam, s čimer pomagajo preprečevati nadaljnje širjenje prevar.
