Sončna energija je najbolj dostopna nizkoogljična tehnologija v Evropi, a se jo v Sloveniji izkorišča prepočasi, poudarjajo organizacije Umanotera, Greenpeace Slovenija in Focus ter Združenje slovenske fotovoltaike. Slovenija bi lahko pokrila več kot tretjino potreb po elektriki iz sonca, so navedli ob današnjem evropskem dnevu sončne energije, poroča STA.
Najbolj dostopna izmed vseh obnovljivih virov energije
Sončna energija je danes najbolj dostopna in najhitreje rastoča nizkoogljična tehnologija v Evropi in ena izmed ključnih gonil globalnega energetskega prehoda, so zapisali v sporočilu za javnost. Kot so poudarili, so se v zadnjih dveh desetletjih stroški sončnih elektrarn znižali za več kot 80 odstotkov, leta 2023 pa je bila sončna energija že najcenejši vir nove električne energije v več kot 60 državah po svetu.
“Izmed vseh obnovljivih virov energije je posameznikom in energetskim skupnostim najbolj dostopna prav sončna energija. Tako zaradi stroškov, kot administrativnih zahtev,” je ocenila Barbara Kvac iz društva za sonaraven razvoj Focus.
Imamo dokaze, da lahko ljudje prevzamemo nadzor nad proizvodnjo, rabo in delitvijo energij
Že izvedeni primeri dobrih praks domačih energetskih skupnosti – projekti Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, Energetske zadruge Sončni Ig in samooskrbna skupnost na Smoletovi 12 v Ljubljani, po prepričanju Kvac dokazujejo, da lahko ljudje prevzamemo nadzor nad proizvodnjo, rabo in delitvijo energije in postanemo aktivni deležniki energetskega prehoda.
Na prvi, majski rok za oddajo vloge na javni razpis za sofinanciranje naložb v skupnostno samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije za obdobje od 2025 do 2027 – ki je bil objavljen januarja, aprila pa je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo podvojilo razpoložljiva sredstva na 32 milijonov evrov – je prišla ena vloga, ki je v postopku komisijskega pregleda, so STA povedali na ministrstvu. Predvideni sta še dve odpiranji vlog, 8. septembra in 8. decembra letos.
Po EU že 10 milijonov gospodinjstev, ki se ogrevajo in oskrbujejo s toplo vodo s pomočjo sončne energije
Lani je EU po podatkih nevladnih organizacij namestila 65 gigavatov (GW) novih sončnih kapacitet, kar pomeni 17 milijonov dodatno oskrbovanih domov in podjetij. Skupno je po Evropi že približno 10 milijonov gospodinjstev, ki se ogrevajo in oskrbujejo s toplo vodo s pomočjo sončne energije. Svetovno je bil lani že presežen en teravat (TW) sončnih kapacitet.
Do konca lanskega leta je bilo v Sloveniji nameščenih 1,4 GW sončnih elektrarn, od tega dobra polovica malih sončnih elektrarn, kar predstavlja približno osem odstotkov celotne proizvodnje elektrike. Po rekordnem prirastu 412 MW v letu 2023 se je dinamika znova upočasnila.
Slovenija bi lahko več kot tretjino potreb po električni energiji iz sonca
Ocenjuje se, da bi Slovenija lahko pokrila več kot tretjino potreb po električni energiji iz sonca, a kot poudarjajo v organizacijah, bi za to morali staviti na razpršene, lokalne sisteme in vključevanje ljudi v energetske skupnosti.
Sončna energija ima številne ekonomske prednosti, je izpostavil Jonas Sonnenschein iz Umanotere. Kot je pojasnil, so se investicijski stroški v zadnjih dveh desetletjih drastično znižali, zaradi česar je danes to ena najdostopnejših oblik energije. “Sonca je vsekakor dovolj za vse, vendar so politični ukrepi nujni, da bo čim več ljudi imelo čim več koristi,” je dejal.
Direktor Elesa Aleksander Mervar je pred dnevi za STA ocenil, da je največji potencial za umestitev velikih samostoječih sončnih elektrarn v Sloveniji v podravski regiji. Tam bi lahko po ocenah postavili za več kot 250 megavatov (MW) teh elektrarn. Precej možnosti je tudi v posavski regiji, za do 250 MW, ter v pomurski regiji in v osrednjeslovenski regiji, v vsaki do 200 MW.
