GospodarstvoPolitika

Sum nezakonitega dostopa do bančnih podatkov: DZ na sodišče po resnico iz Janševe ere

Preiskovalna komisija Državnega zbora, ki raziskuje sume političnega vpletanja v delo policije in drugih nadzornih organov, razkriva nove sume domnevnih nepravilnosti. Osredotoča se na delovanje Urada za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše, ko naj bi urad občutljive bančne podatke prejemal mimo predpisanih poti.

Sum nezakonitega pridobivanja bančnih podatkov

Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik komisije Aleš Rezar (Svoboda), so s pomočjo pridobljenih informacij in zaslišanj zaznali resne sume, da je nekdanji direktor urada Damjan Žugelj podatke o bančnih računih posameznikov in pravnih oseb prejemal mimo utečenih in s pravilniki določenih poti. Te namreč zagotavljajo sledljivost in varovanje tovrstne občutljive dokumentacije.

“Na enem od zaslišanj je bil izpričan tudi sum, da so bili občutljivi podatki o bančnih računih posameznikov in pravnih oseb poslani kar po navadni pošti, pošiljka pa naj bi bila naslovljena neposredno na tedanjega direktorja Žuglja,” je izpostavil Rezar.

Zahteva po sodnem popisu dokumentacije

Zaradi resnosti suma je komisija vložila zahtevo na ljubljansko okrožno sodišče za sodno pridobitev dokumentacije. Od izbranih slovenskih bank zahtevajo, naj predložijo popis vseh zahtev, ki so jih v času Janševe vlade prejele od urada, vključno s pripadajočo dokumentacijo.

“Izrecno zahtevamo navedbo načina dostave, torej ali je bila dokumentacija posredovana preko elektronskega sistema, po navadni pošti, preko kurirja ali celo kako drugače,” je dejal Rezar.

Komisija želi tudi pojasnila bank, zakaj je bil v posameznih primerih izbran alternativni način prenosa podatkov. “To je ključno, saj interni pravilniki jasno določajo, da se mora dokumentacija izmenjevati preko elektronskega sistema, ki omogoča revizijsko sled, transparentnost, sledljivost in zahtevano stopnjo kodiranja in seveda varovanja tajnih podatkov,” je še dodal predsednik komisije.

Rezar ob tem poudarja, da banke niso predmet preiskave, temveč želijo ugotoviti, v kolikšnem obsegu in na kakšne načine naj bi prihajalo do zlorab znotraj urada. Podatke pričakujejo jeseni. “Sam ne vidim razloga, da sodišče ne bi ugodilo zahtevi preiskovalne komisije,” je zaključil.

Delitve: