10. oktober nosi sloves kot svetovni dan duševnega zdravja. Študija regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo pa je razkrila zaskrbljujoče podatke: vsak tretji zdravstveni delavec v Evropi trpi zaradi depresije ali tesnobe, kar je petkrat večji delež kot med splošnim prebivalstvom.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
Stopnja depresije in tesnobe se med državami močno razlikuje. Po poročanju STA, v Sloveniji o depresiji in tesnobi poroča kar 37 % zdravstvenih delavcev. Največ zdravstvenih delavcev, ki trpijo za depresijo (kar polovica), je v Latviji in na Poljskem. Slovenija se s 37 odstotki uvršča visoko med prizadete države, medtem ko je najnižji odstotek (15 %) zabeležen na Danskem in Islandiji.
Nevarno delovno okolje in poziv k ukrepanju
Študija jasno kaže, da so stres, tesnoba in depresija povezani z nevarnim in nepodpornim delovnim okoljem. Opozarja, da je eden od treh zdravstvenih delavcev poročal o nasilnih grožnjah ali ustrahovanju, deset odstotkov pa jih je doživelo fizično nasilje in/ali spolno nadlegovanje.
Posledice so hude: do 40 odstotkov tistih z depresijo je bilo v zadnjem letu na bolniški, 11 do 13 odstotkov pa jih je razmišljalo o odpovedi. Direktor urada WHO za Evropo, Hans Kluge je izpostavil, da je ob tem več kot eden od desetih zdravstvenih delavcev razmišljal o samomoru ali samopoškodovanju, kar je “nesprejemljivo breme za tiste, ki skrbijo za nas”.
Opozoril je tudi, da kriza duševnega zdravja med zdravstvenimi delavci ogroža celovitost zdravstvenih sistemov in predlagal konkretne ukrepe, ki jih je treba uvesti takoj
STA
