Ministri držav članic EU, pristojni za energetiko, se danes v Luksemburgu odločajo o enem najostrejših energetskih ukrepov doslej, tj. postopni, a popolni prepovedi uvoza ruskega plina in nafte. Predlog predvideva prenehanje uvoza do leta 2028, s čimer bi lahko Svet EU začel formalna pogajanja z Evropskim parlamentom, ki pa zahteva hitrejši odmik (popoln embargo že s 1. januarjem 2026).
Evropski parlament je namreč prejšnji teden sprejel svoje pogajalsko izhodišče in predlagal krajši časovni okvir: za nove pogodbe takojšnjo prepoved, za obstoječe kratkoročne pogodbe odlog do junija 2026, za dolgoročne pa najkasneje do začetka leta 2027. Razlika med stališčem parlamenta in držav članic bo tako ključna točka nadaljnjih pogajanj.
Zakaj EU zdaj pritiska na plin?
Po ruski invaziji na Ukrajino je Evropska komisija že leta 2022 predstavila načrt REPowerEU, s katerim je začela zmanjševati energetsko odvisnost od Moskve. Obseg uvoza ruskih fosilnih goriv se je od takrat občutno znižal, vendar Rusija še vedno dobavlja zemeljski plin (predvsem utekočinjen LNG) in naftne derivate nekaterim članicam. Zato Bruselj želi uvesti strožje nadzorne mehanizme; sledljivost izvora plina, preprečevanje prepakiranja preko tretjih držav ter certificiranje energentov, da ne prihajajo posredno iz Rusije.
Evropska komisija je letos dodatno poudarila, da si želi popolnega prenehanja uvoza ruskih fosilnih goriv najkasneje do konca leta 2027. Predlog, o katerem danes razpravljajo ministri, je del tega širšega energetskega preobrata.
Na poti do prepovedi pa ne gre brez odpora. Madžarska in Slovaška opozarjata, da so njihove gospodarske in energetske strukture še vedno tesno vezane na rusko nafto in plin. Takšen rez bi po njihovih besedah pomenil stroškovni šok za industrijo in gospodinjstva. Madžarski premier Viktor Orbán je celo pozval EU, naj opusti embargo in raje ponudi “realističen energetski načrt”.
Nekatere članice, kot je Španija, so medtem pripravljene na hitrejši rez. Njihov nacionalni operater za plin je sporočil, da bi lahko že kmalu zmanjšali oziroma ustavili uvoz ruskega LNG-ja, saj imajo dovolj drugih virov.
Vpliv vojne in pritisk zime
Ministri bodo danes govorili tudi z ukrajinskim in moldavskim ministrom za energijo. V Ukrajini je stanje kritično; ruska vojska je okrepila napade na energetsko infrastrukturo, kar ogroža zimsko oskrbo prebivalstva. EU poskuša pomagati z dodatnimi generatorji in tehnično pomočjo, vendar ostaja vprašanje, ali bo Ukrajina brez stabilnih energetskih povezav sploh zmogla preživeti prihajajočo zimo.
Če bo Svet EU danes potrdil skupno stališče, se bodo tako lahko začela formalna pogajanja z Evropskim parlamentom. Ključno bo uskladiti datum prepovedi, izjeme za obstoječe pogodbe in mehanizme nadzora nad uvozom prek tretjih držav.
Evropa se tako približuje trenutku, ko bo morala dokončno izbrati: ali si želi energetske neodvisnosti in geopolitične doslednosti – ali pa bo še naprej odvisna od dobav, ki jih Moskva uporablja kot politično in vojaško orožje.
