Danes so v Mariboru v okviru projekta Medusa predstavili rezultate raziskav, ki kažejo, da je več kot polovica osnovnošolk doživela vsaj eno od oblik spolnega nasilja oziroma nadlegovanja na spletu. Izpostavili so tudi, da želijo mlade in mladinske delavce opolnomočiti za prepoznavo in ustrezno odzivanje na tako obliko nasilja.
“Nasilje, ki se dogaja v digitalnem okolju, za ekrani oziroma v virtualni resničnosti, odraža družbene neenakosti, ki se odvijajo oziroma reproducirajo že v realnem svetu. Neenakost, ki med spoli obstaja v prostoru, v katerem se družimo fizično, je prenesena tudi v digitalni prostor,” je za STA povedala Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov (IPES), ki je koordinator mednarodnega projekta Medusa.
Digitalno nasilje
V digitalnem svetu so povzročitelji nasilja pogosteje moški, žrtve pa ženske. Stanje se je poslabšalo po epidemiji covida-19, ko so mladi zaradi zaprtih šol in drugih ustanov preživeli več časa na spletu. Uporaba digitalnih orodij se je takrat močno povečala, kar je žal pripeljalo tudi do porasta digitalnega nasilja. Dodaten izziv prinaša umetna inteligenca, ki omogoča nove oblike zlorab, zato je ključno hitro ukrepanje in prepoznavanje.
Psihološke posledice
Čeprav dijaki v raziskavi projekta Medusa menijo, da je spletno nasilje manj resno od fizičnega, so njegove psihološke posledice enako grozljive. Žrtve doživljajo enake stiske, ne glede na to, kje se nasilje zgodi. Po podatkih IPES gre najpogosteje za sramotenje, zlorabo intimnih fotografij in seksualizacijo ženskih teles.
“To je absolutno nekaj, proti čemur se moramo kot družba boriti. Zavedati se moramo te razpršene odgovornosti, ki jo imamo nevladne organizacije, šola, država, pa tudi mladinski sektor,” je poudarila Pavlić. Poudarja, da so posledice spletnega nasilja enako grozljive kot posledice nasilja v živo. “Psihološka stiska, v katero so pahnjene žrtve, je povsem enaka,” opozarja.
V okviru projekta Medusa, ki ga izvajajo v partnerstvu z Mladinsko mrežo MaMa, Mrežo Mladih Hrvaške in italijansko organizacijo CESIE v okviru programa Erasmus+: Mladina, so razvijali gradiva, metode in priporočila za krepitev kompetenc mladih ter vseh, ki z mladimi delajo, za soočanje s takšnim nasiljem.
STA
