Gorski reševalci so v letu 2025 posredovali 660-krat in rešili 767 ljudi, največkrat zaradi zdrsa, nepoznavanja terena ali neprimerne opreme.
Lani je v slovenskih gorah umrlo 50 ljudi, med njimi 15 tujih državljanov, kar je največ v zadnjih 20 letih spremljanja statistike.
Poročajo z Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). Tragično leto je zaznamoval tudi plaz pod Toscem, v katerem so umrli trije tuji planinci, navaja Delo.
Kdaj in kje se zgodi največ nesreč?
Največ nesreč se je zgodilo v poletnih mesecih na Triglavu in v Kamniško-Savinjskih Alpah, največ intervencij so izvedli v Bohinju, Ljubljani in Bovcu. 41 odstotkov akcij je potekalo s helikopterjem Slovenske vojske ali policije.
“Pomembno je, da izberemo turo, ki jo zmoremo, na pot se pripravimo in uporabljamo zanesljive zemljevide in aplikacije. S seboj imamo vedno vsaj osnovno gorniško opremo, pozimi pa ne pozabimo derez, cepina, čelade in lavinskega trojčka. Večkrat preverimo aktualno vremensko napoved, saj se razmere lahko hitro spreminjajo. Druge obvestimo, kam gremo in kdaj se vrnemo, smo previdni in v primeru nesreče takoj pokličemo 112,” opozarjajo reševalci v sporočilu za javnost. Skoraj polovica rešenih ni bila poškodovana, a število resno poškodovanih narašča. Med tujimi planinci je bilo največ Nemcev, sledili so Hrvati in Madžari.
Opozorilo GRZS
GRZS opozarja, da so snežne razmere v visokogorju zelo nevarne, zlasti v zahodnih in južnih Julijskih Alpah, kjer je velika nevarnost plazov (4. stopnja). Svetujejo, da se visokogorju raje izognete, se opremite s pravo gorniško opremo in spremljate vremensko napoved ter plazovne razmere.
