ZDA vstopajo v novo fazo protekcionistične trgovinske politike predsednika Donalda Trumpa, ki s serijo enostranskih ukrepov zvišuje carine za skoraj 70 držav, vključno z Evropsko unijo. Gre za eno največjih preoblikovanj ameriškega carinskega sistema v zadnjih desetletjih, s čimer Trump utrjuje svojo politiko “America First”.
Zadnji dnevi so prinesli okvirni trgovinski dogovor med EU in ZDA, ki predvideva 15-odstotne carine na večino blaga iz Evrope. Dogovor sta potrdila Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, a pogajalci še vedno usklajujejo končno skupno izjavo. Poleg uvedbe carin EU načrtuje dodatnih 600 milijard dolarjev investicij v ZDA ter večje nakupe ameriških energentov v višini 750 milijard dolarjev.
Čeprav bi morale višje carine začeti veljati že danes, so datum naposled preložili, ker se mora po poročanju ameriških medijev Trumpova vlada še organizirati. Tako bodo začele veljati 7. avgusta.
Trumpov seznam: carinski udar na skoraj vse celine
Z izvršnim ukazom, podpisanim prejšnji teden, je Trump zvišal carine tudi za vrsto drugih držav. Kanado je udaril z 35-odstotnimi dajatvami za blago zunaj severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma. Indija je dobila 25-odstotne carine, Brazilija pa kar 50-odstotne, z nekaj izjemami. Švica bo po novem obdavčena s 39 odstotki, Tajska in Kambodža z 19 odstotki, Pakistan z 19, Tajvan z 20, Lesoto pa je prejel “le” 15-odstotno stopnjo, potem ko mu je sprva grozil s 50-odstotno.
Vse države, ki niso izrecno omenjene, bodo obravnavane po 10-odstotni osnovni tarifi, ki velja globalno.
Konec carinskih olajšav za spletne nakupe, Kitajska še vedno največji trn v peti
Trump je obenem odpravil carinsko izjemo za poceni spletne nakupe iz tujine, vredne manj kot 800 dolarjev. Gre za ukrep, ki so ga po poročanju ABC News množično izkoriščala kitajska podjetja. Po novem bo takšno blago obdavčeno glede na izvorno državo.
Najzahtevnejša pogajanja pa potekajo s Kitajsko. Trenutno med državama velja trgovinsko premirje, ki se izteče 12. avgusta. Tako Washington kot Peking naj bi si prizadevala za njegovo podaljšanje, a podrobnosti še niso dogovorjene. Spomladi sta si državi sicer že izmenjali obsežne carinske udarce.
Trumpov carinski show s političnim podtonom
Ameriški predsednik svojo carinsko ofenzivo prodaja kot del širšega načrta za oživitev ameriške industrije. Na družbenem omrežju Truth Social je zapisal: “Carine delajo Ameriko spet veliko in bogato. Pred letom dni je bila mrtva država, zdaj je najbolj vroča kjerkoli na svetu.”
Da carine res polnijo ameriško državno blagajno, potrjuje tudi analiza francoske tiskovne agencije AFP: ZDA so v prvih šestih mesecih leta 2025 s carinami pobrale že 87 milijard dolarjev, kar je več kot v celem lanskem letu.
Trump sicer napoveduje, da bo v 90 dneh sklenil 90 sporazumov. Do zdaj mu je uspelo podpisati dogovore z Veliko Britanijo, Japonsko, Vietnamom, Filipini, Indonezijo, Južno Korejo ter, vsaj okvirno, tudi z EU.
Čeprav Trumpov pristop navzven deluje odločno, številni ekonomisti opozarjajo, da gre za nevarno igranje z globalno trgovinsko stabilnostjo. Evropski analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgoročno predvsem ameriški potrošniki občutili posledice višjih cen in trgovinskih trenj.
Preberite tudi: Kaj trgovinski dogovor med EU in ZDA dejansko pomeni za evropske davkoplačevalce?
