Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je trenutno na obisku v državah Zahodnega Balkana. V torek, 13. maja, je svojo turnejo začel v Srbiji in nadaljeval Bosni in Hercegovini. 14. maja je obiskal Črno goro in Kosovo, danes bo v Severni Makedoniji in Albaniji. Jutri bo z obiski zaključil v Tirani, kjer bo potekal šesti vrh Evropske politične skupnosti, na katerem se bo zbralo okoli 50 voditeljev evropskih držav in mednarodnih institucij.
V Beogradu pozval k izvajanju konkretnih ukrepov
V Beogradu je Costa 13. maja Srbijo pozval k izvajanju konkretnih ukrepov in pospešitvi reform. S srbskim predsednikom Vučićem sta govorila tudi o uskladitvi srbske zunanje in varnostne politike z evropsko. Vučić se je sicer v petek kljub svarilom Bruslja udeležil vojaške parade ob obletnici konca druge svetovne vojne v Moskvi in se sestal s Putinom, prav tako pa se Srbija ni pridružila sankcijam EU proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.
Aleksandar Vučić je izrazil predanost evropski integraciji, obenem pa poudaril, da kot predsednik Srbije služi samo srbskemu narodu. Po njegovih besedah je politična volja Srbije, da pospeši integracijo in čim prej odpre tretji sklop pogajalskih poglavij, kar bi se lahko zgodilo v juniju ali oktobru. Glede reform je izpostavil napredek pri pripravi medijske zakonodaje.
Zaskrbljenost nad dogodki v Republiki Srbski
Na obisku v Sarajevu je Costa izrazil zaskrbljenost nad dogodki v Republiki Srbski ter odcepitveno retoriko predstavnikov oblasti te entitete. Dejanja proti ozemeljski celovitosti, suverenosti in ustavnemu redu so po njegovem v nasprotju z evropsko potjo BiH. Člane predsedstva BiH je opozoril, da imajo ključno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti in pozval k zmanjšanju napetosti.
Bosna in Hercegovina sicer še ni začela pristopnih pogajanj za članstvo v EU. Costa je poudaril, da morajo za nadaljevanje evropske poti BiH sprejeti še dva zakona s področja pravosodja, imenovati glavnega pogajalca in sprejeti reformni načrt. Slednji je podlaga za šest milijard evrov vreden načrt EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana, prebivalci BiH pa so edini od držav v regiji, ki od njega še nimajo koristi.
Kriza v državi se je začela, ko je sodišče BiH konec februarja predsednika Republike Srbske Milorada Dodika nepravnomočno obsodilo na leto dni zapora in šest let prepovedi političnega delovanja. To je prineslo nespoštovanje odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Denis Bećirović, bošnjaški član predsedstva BiH, je v sredo kot edini in glavni vzrok varnostne krize izpostavil po njegovih besedah prorusko, separatistično in protidaytonsko politiko oblasti Republike Srbske. Dodal je še, da je to skupni problem BiH in EU. Na drugi strani je srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović za institucionalno krizo obtožila Schmidta, ki ga oblasti Republike Srbske ne priznavajo kot visokega predstavnika.
Črna gora na dobri poti
V črnogorski Podgorici je predsednik Jakov Milatović prepričan, da bi se Črna gora EU lahko kot 28. članica pridružila do leta 2028. Kot je izpostavil Costa, Črna gora dosega rezultate na področju reform in usklajenost z zunanjo in varnostno politiko.
Po Milatovićevih besedah je država ponosna na svoj status vodilne države med kandidatkami za članstvo v uniji ter da so odločeni, da bodo to smer ohranili. Črna gora se stoodstotno usklajuje tudi s stališčem EU, da si Ukrajina zasluži pravičen in trajen mir. Državi naj bi po poročanju črnogorskih medijev načrtovali tudi podpis sporazuma o varnostnem sodelovanju, katerega se je te dni nameraval udeležiti ukrajinski predsednik Volodimir Zelenksi.
Včeraj je Costa obiskal tudi Kosovo, kjer je opozoril na pomen dialoga med Prištino in Beogradom. Izpostavil je, da bo zmanjšanje napetosti na severu države, kjer živi večinsko srbsko prebivalstvo, prispevalo k ukinitvi ukrepov Bruslja proti Prištini, ki so jih leta 2023 uvedli na političnem in finančnem področju. Dialog med Prištino in Beogradom pod okriljem EU je v zadnjem letu skoraj popolnoma zastal, razmere na severu Kosova pa so se večkrat zaostrile. Kot je zatrdila kosovska predsednica Vjosa Osmani, je bila za Kosovo EU vedno prva in edina pot. Država je sicer tri mesece po volitvah še vedno brez predsednika parlamenta in nove vlade.
