Evropski parlament bo danes v Strasbourgu odločal o predlogu nezaupnice Evropski komisiji. Pobudo so vložili poslanci treh skrajno desnih skupin, ki komisiji očitajo netransparentno ravnanje med pandemijo covida-19, sporno naročanje cepiv ter domnevno nezakonito vmešavanje v volitve v Romuniji in Nemčiji.
Eden od najbolj izpostavljenih kritikov je romunski evroposlanec Gheorghe Piperea iz vrst Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Čeprav se je njegova politična skupina od predloga distancirala, je sam v razpravi ostro napadel komisijo zaradi, kot je dejal, pomanjkanja spoštovanja do pravne države in preglednosti pri milijardnih pogodbah za cepiva.
Ursula von der Leyen zavrača očitke in opozarja na politične motive
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je v ponedeljkovi razpravi vse obtožbe zavrnila kot neresnične. Predlagatelje nezaupnice je označila za teoretike zarot in pristaše ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ob tem je poslance iz zmernejših vrst pozvala k dialogu in poudarila, da je komisija pripravljena sodelovati pri iskanju skupnih rešitev.
Von der Leyen je svoj drugi mandat začela decembra lani, a že v uvodnem obdobju očitno postala tarča političnih napadov z desnega roba parlamenta.
Visok prag podpore bo predlog verjetno pokopal
Za uspeh nezaupnice bi bila potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov, ki hkrati predstavlja večino vseh članov parlamenta – kar je v praksi izjemno težko dosegljivo. Tudi zato večina analitikov ne pričakuje, da bi današnje glasovanje prineslo pretres na vrhu evropske izvršne oblasti.
V zgodovini Evropskega parlamenta je bilo sicer že 13 poskusov nezaupnice, a noben ni bil uspešen. Najbližje so bili leta 1999, ko je napoved nezaupnice zaradi očitkov o korupciji vodila v odstop celotne komisije pod vodstvom Jacquesa Santerja.
