Cene stanovanj v državah Evropske unije so se v drugem četrtletju letošnjega leta znova zvišale – že sedmič zapored v primerjavi z enakim obdobjem lani. Podatki Eurostata kažejo, da se rast cen nepremičnin še ne umirja, številni Evropejci se vse težje ‘prebijejo’ do lastnega doma.
V Sloveniji zmerna rast
Največji skoki cen so bili zabeleženi na Portugalskem (+17,1 %), v Bolgariji (+15,5 %) in na Madžarskem (+15,1 %). Dvomestno rast so med drugim zabeležile tudi Hrvaška (+13,2 %), Španija (+12,8 %), Slovaška (+11,3 %) in Češka (+10,5 %).
Slovenija se je uvrstila med države z zmernejšo rastjo. V primerjavi z lanskim letom so se cene pri nas zvišale za 5,5 odstotka, kar je nekoliko pod povprečjem EU (+5,4 %), a še vedno precej nad inflacijo. Naši sosedi beležijo precej bolj izrazite premike: cene na Hrvaškem so se povzpele za več kot 13 odstotkov, na Madžarskem za več kot 15 odstotkov. V Italiji so cene poskočile le za 3,9 odstotka, v Avstriji pa za 2,1 odstotka.
Edina država v EU, kjer so se cene stanovanj v drugem četrtletju znižale, je bila Finska (-1,3 %). Najmanjše rasti so med večjimi gospodarstvi zabeležile Francija (+0,5 %), Švedska (+0,7 %) in Ciper (+1 %).
Kaj pa, ko upoštevamo inflacijo?
Ko se upošteva inflacija, se cene nepremičnin v EU v povprečju zvišujejo počasneje, a trend ostaja pozitiven. Realna rast je znašala 2,8 %. Najmočnejše realne rasti sta dosegli Portugalska (+14,3 %) in Bolgarija (+14,1 %), sledi Hrvaška (+8,9 %), Madžarska (+9,2 %) in Španija (+9,2 %).
V Sloveniji se cene po prilagoditvi inflaciji prav tako zvišujejo, čeprav zmerneje kot v večini sosednjih držav. Analitiki opozarjajo, da je slovenski trg nepremičnin še vedno pod vplivom omejene ponudbe in pomanjkanja novih gradenj, kar cene ohranja visoke, predvsem v Ljubljani in obalnih krajih.
Dolgoročno: Močna rast v Sloveniji, še močnejša pri sosedih
Če pogledamo obdobje zadnjih petih let, se razlike med državami še bolj izrazijo. Od leta 2020 do 2025 so se realne cene stanovanj v Sloveniji zvišale za 20,3 %, kar je precej nad evropskim povprečjem. Naši sosedi Hrvaška (+29,9 %) in Madžarska (+29,4 %) beležijo še izrazitejšo rast, medtem ko sta Avstrija (-1,3 %) in Italija (-3 %) v tem obdobju celo zaznali padec realnih cen.
Finska je med vsemi državami EU doživela največji upad, in sicer za 18 %, predvsem zaradi gospodarskih težav in visokih obrestnih mer.
Od vladnih obljub o gradnji novih stanovanj ostale le prazne politične parole
Medtem ko cene rastejo, se z reševanjem stanovanjske problematike ubadajo tudi naši politiki. Na izredni seji DZ sta imeli koalicija in opozicija nasprotujoča stališča glede reševanja stanovanjske problematike. Koalicija je zagovarjala pristop z gradnjo javnih najemnih stanovanj, opozicija pa bi lajšala pogoje za lastništvo stanovanj in gradnjo hiš.
Od vladnih obljub o gradnji novih stanovanj so ostale le prazne politične parole, vlada v svojem mandatu ni začela niti enega lastnega projekta, je v imenu predlagateljev dejal Andrej Poglajen (SDS). Nasprotujejo vladni usmeritvi, ki je med drugim zagotovila po 100 milijonov evrov letno v 10 letih za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Pripravili so več priporočil za ukrepanje, ki pa jih je že v petek zavrnil odbor DZ za delo.
“Politika, ki se osredotoča izključno na gradnjo državnih najemnih stanovanj, ni prava pot za reševanje stanovanjske krize (…) Država sama s svojo počasnostjo in birokracijo ne more zgraditi dovolj stanovanj, da bi zadostila potrebam ljudi,” je dejal Poglajen.
So rešitev javna najemna stanovanja?
Kot je menil Janez Janša (SDS), bi imelo ukrepanje po njihovih priporočilih veliko večji učinek na dostopnost stanovanj in bi bilo bolj pravično kot državna gradnja najemnih stanovanj v glavnem v večjih središčih. Med predlogi so sile spremembe stanovanjske jamstvene sheme za mlade, davčne spremembe za dolgoročnejše oddajanja in lažji nakup stanovanja ter državno pomoč pri prenovi starejših nepremičnin.
Vlada je po letih zanemarjanja postavila temelje za dolgoročno stanovanjsko politiko, je ob predstavitvi uvedenih sprememb dejal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič. Rezultatov ni mogoče doseči čez noč, je zavrnil očitke o neučinkovitosti in navedel, da je v gradnji, pred izdajo gradbenega dovoljenja ali v pripravi skoraj 2600 javnih najemnih stanovanj.
Po njegovem mnenju je rdeča nit predlogov SDS, kako s kupovanjem reševati stanovanjsko stisko mladih. “Številni mladi lahko samo sanjajo o tem, da bi vzeli kakršenkoli kredit za nakup stanovanja (…) Prava rešitev so javna najemna stanovanja – ne socialna, ampak visoko kvalitetna – ki bodo dostopna vsem, ki jih bodo potrebovali,” je dejal.
