Martinovo (11. november) je dan, ko se evropske države na raznolik način spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da bi ta lahko skril svojo revščino. Na ta dan se mošt simbolično spremeni v mlado vino, hkrati pa je to tudi obdobje, ki pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu, narava pa se počasi odpravlja k počitku. Na mizi so v teh dneh značilne jedi, med katerimi ne smejo manjkati gos, mlinci, rdeče zelje in seveda mlado vino. O tem, kaj je značilno za mlado vino in v čem se razlikuje od staranega, smo govorili Leonido Gregorič, vodjo laboratorija na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Mlada vina so sveža in poskočna, pogosto z več kisline in z ostrimi tanini
Pojasnila nam je, da mora biti mlado vino mora od pooblaščene organizacije za ocenjevanje vina ocenjeno kot vino ustrezne kakovostne stopnje mirnega vina, pri čemer mora imeti hkrati potrjene tudi ustrezne senzorične značilnosti mladega vina, kot so: sijoča in iskriva barva, dišavnost, svežina, lahkotnost in pitnost. “Mlado vino, pridelano v Republiki Sloveniji, je lahko tisto vino, ki ustreza kakovostnim opredelitvam veljavne zakonodaje. Mlado vino ima glede vsebnosti prostega in skupnega žveplovega dioksida (SO2) predpisane nižje dovoljene vrednosti kot ostala mirna vina.”
V čem se mlado vino razlikuje od staranega? “Vina s staranjem pridobijo lastnosti, ki jih mlada vina nimajo. Mlada vina so sveža in poskočna, pogosto z več kisline in z ostrimi tanini. Stara vina so elegantna in kompleksna, z mehkimi okusi. Pri staranih belih vinih z leti pridejo na plan arome in okusi, ki jih v svežih belih vinih ne občutimo, in se razvijejo šele tekom več let staranja. Močneje se občutijo se mineralnost, maslenost, začimbe in koščičasto ter suho sadje.”
Alkoholna stopnja pri mladih vinih je običajno nižja kot pri vinih, ki so namenjena staranju. Pri tem je pomembno, da je lahko v prometu najprej 30 dni po trgatvi in največ do 31. januarja leta, ki sledi letu trgatve.
