Včeraj, 6. maja, so na območju Dravskih elektrarn Maribor položili temeljni kamen za Arnesov podatkovni center, kjer bo v prihodnje zrasla infrastruktura za odprto znanost, superračunalništvo in umetno inteligenco. Dogodka se je skupaj z ministri udeležil premier Robert Golob in v nagovoru med drugim izpostavil trajnostno naravnanost projekta.
Povezava znanosti, tehnologije in solidarnosti
Kot je izpostavil Golob, projekt bistveno presega zgolj računalništvo, saj združuje tri elemente: zbiranje podatkov, superračunalniško zmogljivost in tovarno umetne inteligence. Prihodnost bodo po njegovem krojile tiste države, ki bodo znale povezati znanost, tehnologijo in solidarnost, kar želijo s projektom tudi doseči. Podatkovni center bo trajnostno usmerjen – omogočal bo napajanje s čisto hidroenergijo, odvečna toplota pa bo namenjena ogrevanju Maribora.
Kot je dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, bo novi superračunalnik pomembna infrastruktura za dvig konkurenčnosti slovenskih znanstvenikov, prav tako pa za koncept odprte znanosti, pri čemer bo komplementarni del centra v prostorih Arnesa. Velik pomen bo imel tudi za gospodarstvo, predvsem za visokotehnološka podjetja.
Center bo priklopljen na hidroelektrarno Mariborski otok
Podatkovni center bo v okviru slovenskega načrta za okrevanje in odpornost zgrajen na varovanem zemljišču, katerega nakup so Arnesu na svojem zemljišču omogočile Dravske elektrarne Maribor. Lokacija bo omogočala neposreden priklop na elektrarno Mariborski otok, s tem pa dostop do zanesljivega in okolju prijaznega vira električne energije, ki izkorišča energetski potencial reke Drave. Na zemljišču načrtujejo tudi postavitev sončne elektrarne, presežek toplotne energije, ki ga bo s svojim delovanjem ustvaril podatkovni center, pa bodo namenili ogrevanju Maribora.
Imel bo tri glavne namene
Po besedah direktorja Arnesa Marka Bonača bo imel podatkovni center tri glavne namene. Gostil bo superračunalnik in tovarno umetne inteligence, v centru bo tudi shramba raziskovalnih podatkov, ki jo zahteva odprta znanost. Raziskovalne institucije pa bodo lahko v podatkovnem centru tudi gostovale s svojo opremo. Center bo predstavljal ključni infrastrukturni steber za vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence, ki jo je za sofinanciranje skupaj s tovarnami umetne inteligence iz še 12 držav članic EU izbralo Skupno podjetje za evropsko visoko zmogljivo računalništvo (EuroHPC).
Gradnja centra je v skladu s pogodbo vredna 14,8 milijona evrov brez davka oziroma 18,1 milijona evrov z DDV, od tega pa bo 11,8 milijona evrov izvajalcev prejel iz sredstev za okrevanje in odpornost. Slovenija bo za projekt, ki je ocenjen na 150 milijonov evrov, iz proračuna EU prejela 67,5 milijona evrov. Rok za dokončanje del je 31. julij 2026.
